Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (45.930-45.954)


  1.      prežíljka  -e ž (ȋ) nar. 1. prijetno dišeča vrtna ali lončna rastlina; bazilika: vonj rožmarina in prežiljke 2. listnato drevo, ki raste v Braziliji in daje dragocen les; bražiljka: deblo prežiljke // rdeče barvilo iz lesa tega drevesa: pirhi so bili pobarvani s prežiljko ♪
  2.      prežírati  -am nedov. (ȋ ȋ) s kemičnim delovanjem povzročati, da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina prežira kožo ∙ knjiž., ekspr. prežirati koga s pogledi strogo, pozorno ga gledati prežírati se ekspr., navadno v zvezi prežirati se skozi s težavo brati, študirati: komaj se prežira skozi obsežno gradivo ♪
  3.      prežítek  -tka m (ȋ) 1. knjiž. ostalina: prežitki ljudske kulture 2. zastar. sredstva za življenje, zlasti hrana: denar za stanovanje in prežitek / potujoči pevci so peli za prežitek ♪
  4.      prežíti  -žíjem dov. (í ȋ) zastar. preživeti: s prijatelji prežije prijetne urice; vse popoldneve je prežil doma / prežiti življenje v naravi prežít -a -o: leta, prežita v tujini ♪
  5.      prežívek  -vka m (ȋ) star. 1. sredstva za življenje, zlasti hrana: imeti preživek zase in za družino; s tako skromnim preživkom bodo težko vzdržali dalj časa / pri hčeri si je izgovoril preživek preužitek 2. preživetje: boj za preživek ♪
  6.      preživéti  -ím dov., prežível (ẹ́ í) 1. biti, ostati kje določen čas: mladost je preživel v domačem kraju; kje ste preživeli nedeljo; otroci so preživeli počitnice pri teti / z njim je preživela prijetno popoldne // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: mladost je preživel v revščini; noč smo preživeli v strahu, kaj bo / ekspr. nedeljo je preživel ob knjigi vso nedeljo je bral, študiral // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: preživel je lepe, težke čase; preživeti veliko hudega / koliko sramote je preživel zaradi nje 2. ostati živ do konca trajanja česa: nesrečo so preživeli trije potniki; bolnica operacije ni preživela / noči ne bo preživel / te izgube ne bom preživel prenesel / nepreh. dobili so jesti samo toliko, da so preživeli ostali živi / ekspr. drevo ni preživelo hude zime // živeti dlje kot kdo drug: oče je preživel sina; vse nas boš preživel / ekspr. njegovo delo bo preživelo naš čas 3. neustalj. preživiti: težko je preživel veliko družino; preživeti se z inštrukcijami preživéti se postati nesodoben, zastarel: taka miselnost se je že preživela preživèl in preživél -éla -o: misliti na preživele čase; preživeli nazori; preživeli potniki; sam.: skrb za preživele; to je nekaj preživelega prežívljen -a -o: preživljeni načini dela preživét -a -o: taki postopki so že preživeti; v rojstnem kraju preživeta mladost; sam.: to je nekaj preživetega ♪
  7.      preživítek  -tka m (ȋ) star. 1. preživnina: prejemati preživitek; upravičenec do preživitka 2. kar omogoča pridobivanje sredstev za življenje: iskati preživitek; poljedelstvo je njegov edini preživitek ♪
  8.      preživítev  -tve ž (ȋ) 1. glagolnik od preživiti: preživitev družine 2. redko preživetje: boj za obstanek in preživitev ♪
  9.      preživíti  -ím dov., prežívil (ȋ í) dati komu, kar potrebuje za življenje: ker ga doma niso mogli preživiti, se je zgodaj zaposlil; brez truda lahko preživi družino; skrbelo jo je, s čim se bodo preživili; preživiti se z delom / preživiti živino čez zimo / majhno posestvo ni moglo preživiti številne družine ♪
  10.      prežívljati  -am nedov. (í) 1. biti, ostajati kje določen čas: preživljati počitnice na morju; preživljati večere v družbi s prijatelji // biti določen čas v stanju, kot ga določa samostalnik: takrat je preživljal krizo; spet preživlja hudo potrtost / poletne dni preživlja na vrtu in v gozdu // biti deležen tega, kar določa sobesedilo: takrat je preživljal lepe, hude čase; preživljati usodo zapostavljenega otroka 2. dajati komu, kar potrebuje za življenje: preživlja veliko družino; preživljajo ga starši; preživljati se s težkim delom, pisateljevanjem prežívljati se knjiž., v zvezi s s, z jesti, uživati: ta žival se preživlja z rastlinsko hrano preživljajóč -a -e: študiral je, preživljajoč se z inštruiranjem ♪
  11.      preživnína  -e ž (ȋ) (denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine ♪
  12.      preživotáriti  -im dov. (á ȃ) nav. ekspr. prebiti, preživeti v pomanjkanju materialnih ali duhovnih dobrin: zimo je preživotaril v neki koči; vojna leta je z otrokom preživotarila v mestu ♪
  13.      prežláhten  -tna -o prid. (á) 1. ekspr. zelo plemenit, izbran: prežlahtne starogrške umetnine / piti prežlahtno vino 2. star. spoštovan, cenjen, plemenit: družba prežlahtnih gospa / v vljudnostnem nagovoru pozdravljeni, prežlahtni knez ♪
  14.      prežmíkati  -am dov. (ȋ) redko s stiskanjem obdelati: dobro prežmikati in nato izplakniti perilo ♪
  15.      prežréti  -žrèm dov., prežŕl (ẹ́ ȅ) z grizenjem narediti luknjo skozi kaj: molji so ji prežrli plašč // s kemičnim delovanjem povzročiti a) da nastane v kaki snovi, tkivu luknja: kislina mu je prežrla želodčno steno; pren., ekspr. bojijo se, da bo reka prežrla nasip b) da kaj razpade na več delov: rja je na več mestih prežrla žico prežréti se 1. z grizenjem priti skozi kaj ovirajočega: ličinke so se prežrle skozi lubje 2. prenajesti se: paziti je treba, da se prašiči ne prežrejo / nizko prežrli so se, pa še godrnjajo 3. ekspr., navadno v zvezi prežreti se skozi s težavo prebrati, preštudirati: komaj se je prežrl skozi knjigo; prežreti se skozi pusto snov prežŕt -a -o: prežrto blago ♪
  16.      prežulíti  in prežúliti -im dov. (ȋ ú) z žuljenjem, drgnjenjem poškodovati: kožo na peti je čevelj prežulil do krvi ● ekspr. vso slovnico je že prežulil predelal, preštudiral ♪
  17.      prežún  -a m (ȗ) star. izvidnik: prežuni so sporočili, da se sovražnik že približuje // vohun: prežuni so povsod prisluškovali ♪
  18.      prežvéček  -čka m (ẹ̑) kar je prežvečeno: izpljuniti prežveček; prežveček tobaka ♪
  19.      prežvéčiti  -im dov. (ẹ́ ẹ̄) 1. zdrobiti z zobmi in premešati s slino: prežvečiti hrano; vsak grižljaj dobro prežveči, preden ga požre 2. ekspr. pogovoriti se, povedati vse o čem: to stvar bodo še prežvečili / vsako novico prežvečijo 3. ekspr. premisliti: vsako besedo trikrat prežveči, preden jo izreče ● ekspr. kosilo je prežvečil brez teka pojedel; ekspr. vsega, kar so ji očitali, ni mogla prežvečiti (s soglašanjem) sprejeti prežvéčen -a -o: napol prežvečen grižljaj; prežvečena hrana ∙ ekspr. to so prežvečene besede, misli nezanimive zaradi ponavljanja ♪
  20.      prežvèk  -éka m (ȅ ẹ́) 1. vet. količina hrane, ki se pri prežvekovanju vrne iz vampa in kapice v usta: prežveki pri govedu 2. redko prežvekovanje: slišal se je le enakomeren prežvek krav ♪
  21.      prežvékati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) nar. prežvekovati: opazil je, da vol že dva dni ne prežveka / kar naprej prežveka sosedove besede ponavlja ♪
  22.      prežvekoválec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) sesalec, ki prežvekuje: govedo je prežvekovalec; želodec prežvekovalcev; mesojede zveri in rastlinojedi prežvekovalci ♪
  23.      prežvekoválen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prežvekovanje: prežvekovalni čas / prežvekovalne motnje ♪
  24.      prežvekoválka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska oblika od prežvekovalec: krava je prežvekovalka ♪
  25.      prežvekováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. ponovno žvečiti hrano, ki se vrača iz vampa in kapice v usta: drobnica, govedo prežvekuje; prežvekovati krmo; enakomerno prežvekovati; govori počasi, kot da prežvekuje vsako besedo / opazil je, da krava ne prežvekuje 2. ekspr. jesti: neprenehoma nekaj prežvekuje 3. ekspr. pogovarjati se, govoriti o čem: prežvekovati novice / to zgodbo že deset let prežvekuje ponavlja 4. ekspr. premišljevati: to stvar je dolgo prežvekoval / prežvekovati svojo misel prežvekováje: govedo je ležalo, počasi prežvekovaje prežvekujóč -a -e: čreda je počivala, mirno prežvekujoč; prežvekujoče govedo ♪

   45.805 45.830 45.855 45.880 45.905 45.930 45.955 45.980 46.005 46.030  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA