Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (45.680-45.704)


  1.      preustváriti  -im dov. (á ā) knjiž. 1. spremeniti, predrugačiti: preustvariti odnose med ljudmi; preustvariti svet; preustvariti umetnost 2. preoblikovati, predelati: v drami je pisatelj preustvaril star antični mit; umetniško preustvariti preustvárjen -a -o: preustvarjen jezik; v umetniškem delu preustvarjena resničnost ♪
  2.      preusvojíti  -ím dov., preusvójil (ȋ í) knjiž., redko preoblikovati, predelati: v svojih delih je pesniško preusvojil domačo pokrajino preusvojèn -êna -o 1. deležnik od preusvojiti: v umetnini preusvojena resničnost 2. vnaprej določen, vnaprej sprejet: izhajati iz preusvojenih sklepov; preusvojeno mnenje ♪
  3.      preutrudíti  in preutrúditi -im dov. (ȋ ú ū) preveč utruditi: preutruditi bolnika s pogovorom; preutruditi žival; delavci so se preutrudili; zaradi dolge hoje se je preutrudil preutrújen -a -o: preutrujen človek; konji so bili preutrujeni; živčno preutrujena ženska ∙ knjiž., redko preutrujeni izrazi obrabljeni ♪
  4.      preutrújati  -am nedov. (ú) preveč utrujati: monotonost dela ga je psihično preutrujala; preutrujati žival; preutrujati se z učenjem ♪
  5.      preužítek  -tka m (ȋ) v kmečkem okolju pravno zagotovljena pravica do stanovanja, hrane v hiši ob spremembi lastnika: daje mu preužitek; dobiti, izgovoriti si preužitek; pogodba o preužitku / biti na preužitku; imeti koga na preužitku ♪
  6.      preužítkar  -ja m (ȋ) v kmečkem okolju kdor ima, uživa preužitek: na starost je bil preužitkar; položaj preužitkarjev ♪
  7.      preužítkarica  -e ž (ȋ) v kmečkem okolju ženska, ki ima, uživa preužitek: bila je preužitkarica; smrt preužitkarice ♪
  8.      preužítkarski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na preužitkarje ali preužitkarstvo: preužitkarsko življenje / preužitkarska pravda ♪
  9.      preužítkarstvo  -a s (ȋ) v kmečkem okolju stanje, življenje preužitkarjev: zaradi preužitkarstva se ne pritožuje / problem preužitkarstva ♪
  10.      prevága  -e ž (ȃ) pog. prevladanje: prevaga dobrih lastnosti v človeku / prevaga nasprotnikov premoč ♪
  11.      prevágati  -am dov. (ȃ) pog. prevladati: te tendence takrat niso mogle prevagati / preh. pri njej slabe lastnosti prevagajo dobre ● pog. vse blago so prevagali pretehtali; pog. vera v človeka je prevagala vse težave je bila močnejša prevágati se prevesiti se, nagniti se: čoln se je prevagal ♪
  12.      prevágniti se  -em se dov. (á ȃ) nar. prevesiti se, nagniti se: voz se prevagne ∙ nar. noč se je prevagnila minila je prva polovica noči ♪
  13.      prevajálec  -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalec je roman dobro prevedel; pogovarjala sta se s pomočjo prevajalca; zaposlil se je kot prevajalec na sodišču; prevajalec iz nemščine in angleščine; šola za prevajalce / za prevajalca nam je bil neki domačin za tolmača / leposlovni, tehnični prevajalci ♦ jur. zapriseženi prevajalec ♪
  14.      prevajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajanje: prevajalne metode / prevajalna dejavnost ◊ elektr. prevajalni stroj (elektronski) računalnik, programiran zlasti za prevajanje naravnih jezikov ♪
  15.      prevajálka  -e [u̯k tudi lk] ž (ȃ) ženska, ki se (poklicno) ukvarja s prevajanjem: prevajalka iz angleščine in nemščine; znana pesnica in prevajalka ♪
  16.      prevajálski  -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȃ) nanašajoč se na prevajalce ali prevajanje: prevajalske opombe / prevajalska šola; prevajalska služba na kongresu je dobro delovala / prevajalska dejavnost ♪
  17.      prevajátelj  -a m (ȃ) zastar. prevajalec: prevajatelji biblije; prevajatelj iz nemščine ♪
  18.      prevájati  -am nedov. (ā) 1. izražati, podajati pisano ali govorjeno besedilo enega jezika z jezikovnimi sredstvi drugega jezika: prevajati dramo, roman; predsednikov govor so prevajali v več jezikov; prevajati podnaslove v filmu; prevajamo strokovne tekste; prevajati iz enega jezika v drugega; največ prevaja iz nemščine in angleščine; prevajati v slovenščino; prevajati dobesedno; prevajati s slovarjem 2. knjiž., v zvezi z v delati, da kaj nastopa, se pojavlja v drugačni obliki: prevajati glasbo v barve; prevajati literaturo v filmski jezik / prevajati resničnost v literarne oblike 3. delati, povzročati, da kaj kam pride: slušne koščice prevajajo slušne dražljaje do notranjega ušesa; krvne žile prevajajo hranilne snovi; prevajati vzburjenje do mišic // biti tak, da more priti skozi to, kar izraža samostalnik: kovine dobro prevajajo električni tok; človeško telo slabo prevaja toploto prevájan -a -o: pogosto prevajan avtor ♪
  19.      prevál  tudi prevàl -ála m (ȃ; ȁ á) 1. šport. obrat telesa okrog prečne osi naprej ali nazaj na podlagi: narediti preval / preval letno skok, pri katerem leti telovadec vodoravno, doskoči na roke in se prevali naprej; preval naprej, nazaj; preval iz kleka 2. knjiž. prelomnica, mejnik: to je bil važen preval v njenem življenju / deloval je na prevalu dveh stoletij prehodu, prelomu ♪
  20.      prevál  tudi prevàl tudi préval -ála m (ȃ; ȁ á; ẹ́ á) nižji del gorskega slemena, hrbta, kjer je mogoč prehod iz ene doline v drugo: steza vodi čez preval; na prevalu so se ustavili; prispeti na vrh prevala ♪
  21.      prevalénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. prevlada, premoč: odpraviti prevalenco tujega vpliva v umetnosti; prevalenca pozitivnega nad negativnim ♪
  22.      prevalítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od prevaliti: prevalitev odgovornosti na vodstvo organizacije ♪
  23.      prevalíti  -ím dov., preválil (ȋ í) 1. spremeniti lego, položaj česa tako, da se premakne okoli svoje osi: sam ni mogel prevaliti hloda; prijel ga je in prevalil čez hrbet; telovadec se je dvakrat prevalil naprej; prevaliti se z boka na trebuh // z valjenjem, kotaljenjem narediti, da pride kaj drugam, na drugo mesto: prevaliti sod na podstavek; prevalil se je k njemu; prevaliti se čez ograjo, skalo 2. ekspr., navadno v zvezi z na narediti, da postane kdo drug deležen česa: svoje dolžnosti je rad prevalil na druge; vso krivdo za neuspeh so prevalili nanj / večji del bremena so prevalili na ramena delavcev 3. publ., navadno v zvezi s pot prehoditi, prepotovati: danes je prevalil že več kilometrov dolgo pot ∙ ekspr. prevaliti klanec, sedlo priti čez klanec, sedlo prevalíti se 1. ekspr. iti mimo, čez, navadno v velikem številu: čakali so, da se bo sovražnik prevalil; čez deželo se je prevalila armada turistov 2. prevesiti se: pot se je prevalila navzdol; svet se tu prevali na drugo stran ● ekspr. od takrat so se prevalila že desetletja minila; redko deževno vreme se je prevalilo v sončno spremenilo ♪
  24.      preváljati  -am dov., tudi prevaljájte; tudi prevaljála (á) z valjanjem narediti bolj ravno, tanjše: dobro prevaljati testo preváljati se večkrat se premakniti okrog svoje osi: žival se je hotela prevaljati po blatu ♪
  25.      prevára  -e ž (ȃ) 1. dejanje, s katerim kdo z določenim namenom zavede koga v zmoto: njegova prevara ni uspela; nasesti prevari; odkriti prevaro; drobne prevare / trgovati brez prevare; s prevaro pridobiti koga za svoje načrte 2. ekspr. zmota, zabloda: spoznal je svojo prevaro / živeti v prevari 3. psih., s prilastkom zaznava, ki ne ustreza resničnemu stanju stvari: slušna prevara; vidna prevara / čutna prevara 4. glagolnik od prevarati: igralci so se dogovorili o prevari nasprotnika / žena se je naveličala moževih prevar ♪

   45.555 45.580 45.605 45.630 45.655 45.680 45.705 45.730 45.755 45.780  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA