Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (44.205-44.229)


  1.      predstavljávec  -vca m (ȃ) zastar. kdor umetniško poustvarja dramske like; igralec: vsi so občudovali predstavljavca župana / bil je dober predstavljavec Shakespeara ♪
  2.      predstavljív  -a -o prid. (ȋ í) ki si ga je mogoče predstavljati: po njenem govoru je bil položaj jasen in predstavljiv // ki se da predstaviti: ta pojav je predstavljiv samo s poskusi ♪
  3.      predstavljívost  -i ž (í) 1. lastnost, značilnost predstavljivega: omogočiti predstavljivost dogodkov, položaja / predstavljivost fizikalnih poskusov 2. sposobnost za predstavljanje: tu moja predstavljivost odpove; otrokova predstavljivost se z leti razvija; nadarjenost za prostorsko predstavljivost ♪
  4.      predstávnica  -e ž (ȃ) ženska oblika od predstavnik: izbrati, izvoliti (za) predstavnico; vlada je hotela biti zakonita predstavnica naroda / ta slika je predstavnica naturalizma / ekspr. predstavnica ženskega spola ženska ● publ. predstavnica tiska, za tisk novinarka ♪
  5.      predstávnik  -a m (ȃ) kdor ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: izbrali so ga za predstavnika; voliti predstavnika razreda; na sestanek je prišel tudi predstavnik rudniškega kolektiva / trgovinski predstavnik v tujini; na novinarska vprašanja je odgovarjal vladni predstavnik / v njem je videl predstavnika oblasti / diplomatski predstavnik uradna oseba, ki zastopa državo pri tuji vladi; konzularni predstavnik uradna oseba, ki zastopa koristi države in njenih državljanov v tuji državi // kdor v najvišji meri posreduje lastnosti, značilnosti koga, česa: v šoli so obravnavali le najvažnejše predstavnike posameznih živalskih vrst / bil je tipičen predstavnik svojega stanu / ta režiser je značilen predstavnik novega vala v filmski umetnosti zagovornik, privrženec ● publ. predstavnik tiska, za tisk novinar ♪
  6.      predstávniški  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predstavnike ali predstavništvo: volitve v predstavniške organe; predstavniški zbori občanov; delo predstavniških teles / pojmovanje predstavniškega principa / direktor ima tudi nekatere predstavniške naloge ♪
  7.      predstávništvo  -a s (ȃ) 1. manjša enota zunaj sedeža organizacije, podjetja, za katero opravlja določene posle: podjetje je odprlo svoje predstavništvo v tujini; zaposlen je na predstavništvu, v predstavništvu / šef predstavništva / diplomatsko predstavništvo urad diplomatskega predstavnika; konzularno predstavništvo urad konzularnega predstavnika; trgovinsko predstavništvo enota prodajnega ali nabavnega podjetja, ki deluje na določenem tržnem območju z določenimi pooblastili // poslopje, v katerem je ta enota: iti na predstavništvo, v predstavništvo; v predstavništvu je eksplodirala bomba / osebje predstavništva 2. skupina ljudi, ki ima pravico, sme opravljati kaj namesto koga ali v imenu koga: delavsko predstavništvo pri upravljanju podjetij; sestalo se je predstavništvo občanov / dolgotrajna odsotnost kitajskega predstavništva v Organizaciji združenih narodov ♪
  8.      predstávnost  -i ž (á) 1. lastnost, značilnost predstavnega: lik izstopa zaradi svoje nazornosti in predstavnosti; predstavnost predmetov 2. sposobnost za predstavljanje: razvoj otrokove predstavnosti / majhna predstavnost preprostega poslušalstva // redko domišljija: v njeni predstavnosti se je izoblikovala podoba mrtvega sina ♪
  9.      predstavotvóren  -rna -o prid. (ọ̄) knjiž. ki ima sposobnost za tvorjenje, oblikovanje predstav: predstavotvorna moč otroka / določene besede imajo v raznih jezikih različno predstavotvorno vsebino predstavotvórno prisl.: pesnik je pesniško, a predstavotvorno podal sliko rodne vasi; zgodovino je mogoče predavati zelo predstavotvorno ♪
  10.      predstójnik  -a m (ọ̑) kdor ima višji, vodilni položaj v ustanovi, zavodu, javni upravi: svojo odsotnost je sporočil predstojniku; predstojnik inštituta, oddelka, zavoda; predstojnik samostana / predstojnik katedre ♪
  11.      predstójništvo  -a s (ọ̑) dejavnost predstojnikov: naveličal se je predstojništva / ovadili so ga pri predstojništvu predstojnikih ♪
  12.      prèdstôpnja  -e ž (ȅ-ó) publ., navadno s prilastkom kar ima značilnosti česa v še neizraziti obliki: raziskovati predstopnje zavesti / jezikovna integracija kot predstopnja splošne integracije začetna stopnja ♪
  13.      prèdstráža  -e ž (ȅ-á) 1. voj. vojaške enote, razporejene pred glavnino z namenom, da jo varujejo pred nenadnim sovražnikovim napadom: četo so poslali naprej kot predstražo / biti predstraža; pren. redka drevesa so bila predstraža sklenjenega gozda 2. knjiž. idejni nosilci kakega gibanja: uvrstil se je v predstražo delavskega razreda ♪
  14.      predsvítanjski  -a -o prid. (ȋ) knjiž. nanašajoč se na čas pred svitanjem: pihal je rahel predsvitanjski veter ♪
  15.      prèdtákt  -a m (ȅ-ȃ) muz. nepopolni takt na začetku skladbe: predtakt obsega eno četrtinko; pren., knjiž. ta umetnina je predtakt razcveta našega baroka ♪
  16.      prèdték  -a m (ȅ-ẹ̑) šport. izbirni tek pred odločilnim, zadnjim tekom: v predteku je nastopila celotna ekipa ♪
  17.      predtém  in predtèm in pred tém in pred tèm prisl. (ẹ̑; ȅ) prej: izid je bil prav tako negotov kakor predtem / še dan predtem sem ga srečal / danes je pesem vsakomur razumljiva, predtem pa so jo imeli za preveč modernistično; prim. ta ♪
  18.      predúh  -a m (ȗ) odprtina, luknja, odprta na obeh straneh: skozi preduh prihaja v jamo svež zrak / zračni preduh v predoru; preduh v peči ∙ zastar. vlak je zapeljal v preduh predor ♪
  19.      preduhóviti  -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. poduhoviti: preduhoviti družbo / avtor je znal snov razgibati in preduhoviti preduhóvljen -a -o: njena preduhovljena plemenita pojava ♪
  20.      prèdupòr  -ôra m (ȅ-ȍ ȅ-ó) elektr. upor, vezan zaporedno z merilnim instrumentom zaradi razširitve njegovega merilnega območja: zamenjati predupor / ohmski predupor ♪
  21.      predúšen  -šna -o prid. (ū ȗ) ki prepušča plin, tekočino, svetlobo: predušna plast / veter je zapihal skozi predušno odprtino odprtino za zračenje ♪
  22.      prèdvája  -e ž (ȅ-á) publ. predhodna vaja: predvaja v risanju za pridobivanje ročne spretnosti ♪
  23.      predvajálec  -lca [u̯c in lc] m (ȃ) knjiž. kdor dela s kinoprojektorjem, kinooperater: predvajalec je film nekoliko skrajšal ♪
  24.      predvajálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika ♪
  25.      predvajálnica  -e ž (ȃ) film. manjša, s posebnimi napravami opremljena kinodvorana za interno uporabo: nesti film v predvajalnico / filmska predvajalnica ♪

   44.080 44.105 44.130 44.155 44.180 44.205 44.230 44.255 44.280 44.305  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA