Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (44.030-44.054)



  1.      predirljív  -a -o prid. ( í) 1. močen in neprijetno visok: predirljiv glas, klic, krik, žvižg; predirljivo zvonjenje / predirljiv zvonec 2. v zvezi s pogled, oko s katerim se hočejo odkriti misli koga: gledati s predirljivim pogledom; predirljive oči ● redko predirljiv mraz hud, oster predirljívo prisl.: predirljivo jo je gledal; telefon je predirljivo zazvonil
  2.      predírnost  -i ž () lastnost, značilnost predirnega: moti ga predirnost njenega glasu / predirnost pogleda / knjiž. z veliko predirnostjo je razpravljal o tem prodornostjo
  3.      predispozícija  -e ž (í) knjiž. trajna telesna ali duševna pripravljenost za kaj; dispozicija: imeti predispozicijo za bolezen / duševna predispozicija / pisateljeva predispozicija za umetniško ustvarjanje
  4.      predívast  -a -o prid. (í) podoben predivu: predivasta brada; predivasta lasulja / deklica z dolgimi predivastimi lasmi zelo svetlimi predívasto prisl.: predivasto plavi lasje
  5.      predivjáti  -ám dov.) ekspr. zelo hitro prehoditi, prevoziti: predivjati mesto / gripa je predivjala že celo Evropo se razširila po celi Evropiekspr. predivjati noč hrupno se zabavajoč jo prebiti, preživeti
  6.      predívji  -a -e prid. (í) preveč divji: to so predivji kraji za življenje / konja je prodal, ker je bil predivji / ekspr. predivji je, zato se ga vsi bojijo
  7.      predívnat  -a -o prid. () podoben predivu: predivnati lasje; predivnate koreninice rastline
  8.      predívo  -a s (í) vlakna naravnega ali umetnega izvora za predenje: česati predivo; puliti predivo iz kodelje; dolgo in tanko predivo / bombažno, konopljeno, laneno predivo / s predivom mašiti špranjetekst. mikati predivo; umetno celulozno predivo; česano predivo
  9.      prèdizméra  -e ž (-ẹ̑) nav. mn., grad. po gradbenem načrtu narejen izračun količin gradiva, dela, potrebnega za gradnjo objekta: delati predizmere; projekt obsega tudi predizmere
  10.      prèdizobrázba  -e ž (-) predhodna izobrazba: komisija je ugotovila, da večina kandidatov nima primerne predizobrazbe; ustrezna predizobrazba za sprejem na univerzo / za ta poklic je potrebna tehnična predizobrazba
  11.      prèdjútranji  -a -e prid. (-ú) nanašajoč se na čas pred jutrom: onkraj reke je ležala predjutranja meglica; predjutranja tišina v mestu
  12.      predjúžnik  -a m () star. (dopoldanska) malica: postregla je s predjužnikom / za predjužnik ima jajce s kruhom in vino
  13.      prèdkál  -í [al in a] ž (-) bot. nitasta ali ploščata tvorba, ki se razvije iz trosa: enodomna predkal
  14.      prèdkalkulácija  -e ž (-á) ekon. računsko predvidevanje stroškov zaradi ugotavljanja cene proizvodu ali storitvi: ukvarjati se s predkalkulacijo / predkalkulacija stroškov
  15.      prèdkámbrij  -a m (-á) geol. najstarejši vek v geološki zgodovini zemlje, pravek
  16.      prèdkapitalístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na čas pred kapitalizmom: predkapitalistični odnosi / predkapitalistične družbene formacije / predkapitalistična družba družba, v kateri še niso prevladali kapitalistični odnosi / predkapitalistične oblike proizvodnje; predkapitalistično gospodarstvo
  17.      prèdkaznován  -a -o prid. (-á) jur. že prej kaznovan: bil je večkrat predkaznovan; predkaznovan zaradi zločina
  18.      prèdkolúmbovski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na čas pred Kolumbovim odkritjem Amerike: predkolumbovska Amerika
  19.      prèdkongrésen  -sna -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na čas pred kongresom: predkongresna dejavnost; predkongresno zborovanje / predkongresne razprave; objaviti predkongresne teze za javno obravnavo
  20.      prèdkosílce  -a s (-) knjiž. (dopoldanska) malica, navadno topla: za predkosilce je bil golaž
  21.      prèdkrílce  -a s (-) aer. gibljiva plošča na sprednjem robu krila, ki pri pristajanju omogoča zmanjšanje hitrosti letala
  22.      predláganec  -nca m () kdor je predlagan za kaj: predlaganec za nagrado, odlikovanje
  23.      predlagátelj  -a m () kdor kaj predlaga: predlagatelj premirja / predlagatelj prošnje, računa
  24.      predlagáteljica  -e ž () ženska, ki kaj predlaga: predlagateljica izleta / predlagateljica računa / med predlagateljicami resolucije je tudi Jugoslavija
  25.      predlágati  -am dov. in nedov. () 1. reči, izraziti komu kaj z namenom, da o tem premisli in to sprejme, se za to odloči: predlagati komu izlet, premirje, spremembo načrta; predlagati dodatno točko k dnevnemu redu (sestanka); predlagati, naj vsak pove svoje mnenje; pojdimo, je predlagal / predlagati kandidate za predsednika; predlagati koga za nagrado; predlagati Ljubljano za kraj sestanka 2. nedov. dajati komu kaj, da to uporabi, upošteva pri določenem opravilu, postopku: medtem ko je predlagal račune, je molčal / redno predlagati dokumente v pregled predlágan -a -o: izvoliti predlagane kandidate; upoštevati predlagane nasvete; biti predlagan za odlikovanje

   43.905 43.930 43.955 43.980 44.005 44.030 44.055 44.080 44.105 44.130  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA