Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (43.605-43.629)



  1.      prálnik  -a m () 1. pralni stroj: dati perilo v pralnik; prati v pralniku / pralnik s centrifugo 2. priprava iz uokvirjene valovite pločevine za pranje perila; perilnik: čeber in pralnik
  2.      prálúč  -i inž (-ú; -ū) filoz., v neoplatonizmu prvi vzrok vsega, kar je
  3.      práma  -e ž () kobila rjave barve: na travniku se je pasla prama z žrebetom
  4.      prámček  -čka m () ekspr. manjšalnica od pram1: kupil je lepega pramčka
  5.      prámeglà  -è in prámègla -e [mǝg] ž, rod. mn. prámègel stil. prámeglá (- -; -ǝ̀) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje: ovreči teorijo o pramegli
  6.      prámeglíca  -e [mǝg] ž (-í) astr., po Kant-Laplaceovi teoriji zmes plina in prašnih delcev, iz katere je nastalo osončje
  7.      prámen  -éna mẹ́) daljši, tanjši skupek las, niti, vlaken: spletati pramene v kito; razdeliti lase v več pramenov; volneni pramen / pramen sivih las ♦ tekst. dolg, valjasto oblikovan skupek neurejenih vlaken s premerom od 1 do 2,5 cm // kar je temu podobno: korobač, spleten iz treh pramenov / trgati časopis v pramene / ekspr. sončni prameni; pramen megle, svetlobe
  8.      praména  -e ž (ẹ̑) nestrok., v zvezi zlata pramena jesensko jabolko rumene barve z rdečimi progami, lisami, strok. zlata parmena: jonatan in zlata pramena
  9.      praménast  -a -o prid. (ẹ́) 1. razdeljen, oblikovan v pramene: pramenasti lasje 2. ki ima ozke, dolge lise: rdeči pramenasti cveti ◊ elektr. pramenasta žica žica iz zelo tankih, sukanih žic
  10.      práméter  -tra m (-ẹ̄) fiz. palica z označeno osnovno enoto za merjenje dolžine, ki predstavlja izhodiščno, prvotno merilo za to enoto: ogledati si prameter; kopije prametra
  11.      pránečák  -a m (-á) sin nečaka ali nečakinje: pesnikov pranečak
  12.      pránger  tudi prángar -ja m (á) zgod., nekdaj steber, h kateremu postavljajo, privezujejo ljudi za kazen; sramotilni steber: ogledali smo si pranger ∙ ekspr. v romanu je avtor postavil na pranger tedanje meščane in njihovo moralo osramotil, osmešil
  13.      práoceán  -a m (-) prvi, najstarejši ocean: življenje se je razvilo v praoceanih
  14.      práôče  -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (-ẹ́) 1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam // nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje // praded: smrt njegovega praočeta 2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
  15.      prápočêlo  -a s (-é) filoz. prvi vzrok vsega, kar je: prapočelo sveta
  16.      prápočétek  -tka m (-ẹ̑) knjiž., ekspr. začetek: pisateljevi literarni prapočetki / tako je bilo že od prapočetka, v prapočetku
  17.      prápodóba  -e ž (-ọ̑) knjiž. prvotna, osnovna podoba, oblika: spoznati prapodobo stvari / ustvariti prapodobo bodoče ljudske oblasti // zgled, vzor: narava je prapodoba vsega lepega in plemenitega / osrednji lik romana je prapodoba romantičnega junaka
  18.      prápor  -a tudi -ja m (á) 1. zastava društva, organizacije s simboli, navadno izvezena: taborniški odred je dobil svoj prapor; nositi prapor; društveni, gasilski prapor / udeležiti se razvitja prapora slovesnega prevzema prapora // star. zastava: razobesiti prapore / bojni prapori ∙ vznes. vzdignil je prapor svobode in napredka začel je boj za svobodo in napredek; ekspr. delavci so na svoj prapor zapisali zahtevo po osemurnem delavniku začeli so se boriti za osemurni delavnik 2. nekdaj manjša vojaška enota: za konjenico je korakalo osem praporov lokostrelcev
  19.      praporščák  -a m (á) 1. kdor je določen za nošenje prapora: izbrali so ga za praporščaka 2. v stari Avstriji najvišji podoficirski čin ali nosilec tega čina: kot praporščak je bil začasno dodeljen kompaniji
  20.      práprá...  predpona v sestavljenkah (-) za izražanje stopnje sorodstva za dve generaciji naprej ali nazaj: praprababica, prapraded, prapravnuk
  21.      práprádéd  tudi práprádèd -déda m, im. mn. práprádédje in práprádédi (--ẹ̑; -- --ẹ́) praded očeta ali matere: to hišo je postavil že njegov prapraded
  22.      práprebiválec  -lca [c tudi lc] m (-) knjiž. 1. prvotni prebivalec: ameriški praprebivalci; predavanje o praprebivalcih na ozemlju naše države 2. domorodec, domačin: živeti med praprebivalci; praprebivalci in priseljenci
  23.      práprot  -i ž (á) rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti ♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
  24.      práprotina  in praprotína -e ž (á; í) star. praprotje: skriti se v praprotino
  25.      práprotnica  -e ž (á) nav. mn., bot. rastline, ki imajo korenine, steblo, liste in se nespolno razmnožujejo s trosi, Pteridophyta: cvetnice in praprotnice

   43.480 43.505 43.530 43.555 43.580 43.605 43.630 43.655 43.680 43.705  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA