Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (43.280-43.304)


  1.      povezoválen  -lna -o prid. (ȃ) ki povezuje: energetski povezovalni sistem / krepiti povezovalna prizadevanja v stranki; društva imajo narodnostno povezovalno vlogo ♪
  2.      povezováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. z vezanjem dajati skupaj, združevati: povezovati lase; povezovati listine s trakom / povezovati žito v snope / povezovati šopek z vezanjem delati // delati, da je kaj a) skupaj, združeno: naselje povezuje cestno omrežje; predsoba povezuje vse stanovanjske prostore; državi se povezujeta s predorom / povezovali so ulice starega dela mesta / časovno povezovati dogodke; pren. čustveno, notranje povezovati b) z orodnikom v kaki zvezi, odvisnosti: povezovati mesto z okolico / povezovati pouk s prakso 2. nav. ekspr. delati, da kdo sodeluje s kom, zlasti na političnem področju: povezovati mladince s člani komunistične partije; z menoj se je povezoval že pred vojno povezujóč -a -e: povezujoči gibi rok ♪
  3.      povídeti se  -im se dov. (í ȋ) nar. priljubiti se: On se ji je povidel in zdaj bi rada imela njega (M. Kranjec) ♪
  4.      povijálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na povijanje: povijalni pripomočki / povijalni pas podolgovat kos mehke tkanine s trakci, s katerim se dojenčku pritrdi plenica, plenice; povijalne hlačke hlačkam podoben pripomoček za pritrjevanje plenic, navadno iz nepremočljivega materiala ♪
  5.      povíjati  -am nedov. (í) 1. delati, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: povijati roko / povijati rane obvezovati / nogo povija zaradi krčnih žil // dajati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrjevati: povijati otroka 2. star. povezovati, vezati: povijati listine s trakom / rože je povijala v šopke ♪
  6.      povíren  -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na povirje: povirne vode / povirno območje ♪
  7.      povíšanec  -nca m (ȋ) knjiž., redko kdor je povišan: povišanci so se hoteli čimprej uveljaviti ♪
  8.      povíšati  -am dov. (ȋ) 1. narediti kaj višje: povišati jez, nasip, ograjo pri mostu / povišati glas 2. spraviti z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: povišati cene, davke; plačo so mu povišali; povišati proizvodnjo / razburjenje mu je povišalo krvni pritisk; temperatura se mu je spet povišala // povzdigniti: povišati koga v plemiča / pisatelja je kritik zelo povišal 3. narediti, da preide kdo z nižjega službenega mesta na višje: so ga že povišali; povišati v samostojnega referenta / kmalu so ga povišali za desetarja / diplomatsko predstavništvo so povišali v veleposlaništvo ● ekspr. hotel se je povišati nad druge doseči pomembnejši položaj od drugih ◊ šport. povišati vodstvo povečati razliko med rezultatom dveh moštev; povečati razdaljo pri teku, kolesarjenju povíšan -a -o: spregovoril je s povišanim glasom; ima povišan krvni pritisk; povišana temperatura ♪
  9.      povíšek  -ška m (ȋ) vsota denarja, za katero se kaj poviša: povišek osebnega dohodka je bil kar precejšen; povišek stanarine / odobrili so povišek za težja delovna mesta ♪
  10.      poviševáti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati kaj višje: poviševati nasip / na temenu zviti lasje so ji glavo zelo poviševali / poviševati glas 2. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: poviševati cene, davke, plačo, stroške; poviševati število učnih ur / lepo vreme je lepoto pokrajine še poviševalo // povzdigovati: poviševali so ga nad vse pesnike / dogodek so preveč poviševali / poviševati koga do nebes ● preg. kdor sam sebe povišuje, prazno glavo oznanjuje hvaljenje samega sebe in pretirano dobro mnenje o sebi izražata, kažeta omejenost poviševáti se ekspr. bahati se, postavljati se: rad se povišuje pred njim; celo povišuje se s tem dejanjem ♪
  11.      povítek  -tka m (ȋ) knjiž. kos tkanine, ki se ovije okrog telesa ali dela telesa v zdravilne namene; ovitek: bolniku dajati povitke okrog pasu ● star. speči jabolčni povitek jabolčni zavitek ♪
  12.      povíteziti  -im dov. (ȋ) v fevdalizmu narediti za viteza: kralj mu je obljubil, da ga povitezi ♪
  13.      povíti  -víjem dov. (í) 1. narediti, da pride podolgovat kos tkanine večkrat okrog česa: poviti glavo in roki / poviti rano obvezati / redko povili so jo v rjuho zavili // dati dojenčku plenice okrog spodnjega dela telesa in jih pritrditi: poviti otroka 2. star. povezati, zvezati: povije svoje blago in odide; poviti jadro / rože poviti v šopek / pesmi bi povil v venec in ji ga dal ● star. povila mu je deklico, dvojčka rodila povít -a -o: ima povito roko; lase je imela spletene v kito in povite na glavi ♪
  14.      povlačíti  in povláčiti -im dov. (ȋ á) nar. vzhodno pobranati: povlačiti njivo; zorati in povlačiti ◊ gozd. povlačiti drva iz gozda z vlačenjem spraviti povláčen -a -o: povlačena njiva ♪
  15.      povléči  -vléčem dov., povléci povlécite in povlecíte; povlékel povlékla; povléčen (ẹ́) 1. krajši čas vleči: povleči za vrv / povleči za zvonec / povlekel ga je za rokav 2. z vlečenjem, potegom spraviti a) bližje k sebi: povleči vrv gor; povleči koga s seboj / povlekel ga je bližje b) iz česa, s česa: povleči nit iz tkanine / iz nahrbtnika je povlekel čutaro vzel c) na drugo mesto, v drug položaj: povleči klop v senco / povleči krilo čez kolena; ekspr. v naglici je povlekel nase obleko se hitro oblekel 3. premakniti kaj po površini: povleči s čopičem po zidu; povleči s palico po pesku / v zadregi je povlekla z roko po naslanjaču / povleči z glavnikom skozi lase 4. s črtanjem narediti: povleči črto 5. navadno z močnim vdihom zajeti in spraviti vase: povleči dim iz cigarete / močno povleči cigaro / pog. povleči požirek vina izpiti 6. ekspr., navadno v zvezi z v spraviti koga, navadno brez njegove vednosti, privolitve, v položaj, stanje, v katerem je osebek: povlekli so ga v svojo družbo; s težavo so ga povlekli v akcijo / povleči državo v vojno 7. pog. odložiti, preložiti: selitev je povlekel še za en mesec / ne bo še šel v pokoj, bo še malo povlekel 8. nar. pobranati: zorati in povleči njivo 9. redko zapihati, potegniti: nenadoma je povlekla močna burja ● ekspr. od časa do časa je povlekel dreto zasmrčal; pog., ekspr. povlekel je (ta) kratko stvar se je zanj končala manj ugodno kot za druge; ekspr. povleči koga za nos prevarati, ukaniti; ekspr. treba ga bo povleči za ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; kaznovati ga sploh povléči se pog. umakniti se: čete so se povlekle v ozadje / namesto da bi mu pomagal, se je povlekel nazaj ● star. deževje se je povleklo v pozno jesen deževalo je do pozne jeseni ♪
  16.      povnánjati  -am nedov. (á) knjiž. delati, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjati moralno vsebino / dejavnost človeka povnanja povnánjati se postajati plitev, usmerjen v zunanji svet: današnji človek se povnanja in izgublja v stvareh ♪
  17.      povnánjiti  -im dov. (ā ȃ) knjiž. narediti, da postane kaj zunanje, vnanje: povnanjiti svoje ustvarjalne zmožnosti / povnanjiti medčloveške odnose povnánjiti se postati plitev, usmerjen v zunanji svet: v zadnjih letih se je zelo povnanjil povnánjen -a -o: povnanjena absolutna ideja; za to je njegova narava preveč povnanjena ♪
  18.      povòd  -óda m (ȍ ọ́) kar ima za posledico kako dogajanje, delovanje: ugotoviti povod za prepir; povod za uvedbo kazenskega postopka / dati povod za razburjenje / brez povoda je užaljen brez vzroka ♪
  19.      povódec  tudi povôdec -dca m (ọ̑; ó) vrv ali jermen, ki se da živali okoli vratu, da se lahko vodi: nategniti, popustiti povodec; na povodcu je držal, vodil velikega volčjaka / prijeti konja za povodec ∙ ekspr. moža ima vedno na povodcu delati, ravnati mora tako, kot ona želi, hoče ♦ navt. povodec sohe vrv, s katero se premika soha ♪
  20.      povôden  -dna -o prid. (ó) ki je, se nahaja na vodi ali ob vodi: različne povodne trave / povodne živali ♦ etn. povodni mož po ljudskem verovanju moškemu podobno bitje, ki prebiva v vodi; zool. povodni konj v vodi živeči sesalec z vretenastim trupom in zelo velikim gobcem, Hippopotamus amphibius; povodni kos ptica pevka, ki se potaplja in gnezdi v bližini vode, Cinclus cinclus; povodna bolha droben rakec, ki živi v stoječih vodah, Daphnia pulex ♪
  21.      povódenj  -dnji ž (ọ̑) 1. razlitje, razširjenje velike količine vode po kaki površini: nastopila, prišla je povodenj; suše in povodnji jim uničujejo pridelke; katastrofalna, velika povodenj; pomladanske povodnji // voda ob takem razlitju, razširjenju: povodenj je odnesla, odtrgala most; povodenj se širi, uplahne; kakor povodenj so preplavili vasi / samo dimniki so se videli iz povodnji; pren., ekspr. počutil se je kot kapljica v brezimni človeški povodnji 2. ekspr., z rodilnikom velika količina, množina: povodenj besed, vprašanj; povodenj pisem, spominov ♪
  22.      povodíti  -ím dov., povódil (ȋ í) nar. vzhodno prekaditi: povoditi meso povojèn -êna -o: povojene klobase; slanina še ni povojena ♪
  23.      povódkinja  in povôdkinja -e ž (ọ̑; ȏ) knjiž., rabi se samostojno ali kot prilastek vila, ki živi v vodi: v pravljici nastopajo vile povodkinje in povodni mož ♪
  24.      povódnja  -e ž (ọ̑) zastar. povodenj: tisto leto je bila velika povodnja ♪
  25.      povodnják  -a m (á) 1. nav. mn., zool. hrošči, prilagojeni življenju v vodi, Dytiscidae: loviti povodnjake 2. redko povodni mož: bradat povodnjak ♪

   43.155 43.180 43.205 43.230 43.255 43.280 43.305 43.330 43.355 43.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA