Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (42.630-42.654) ![](arw_left.gif)
- posmehljáti se -ám se dov. (á ȃ) krajši čas se smehljati: prijazno se mu je posmehljal; porogljivo se posmehljati ♪
- posmehljív -a -o prid. (ȋ í) ki izraža negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: posmehljiv izraz na obrazu; moti jo njegov posmehljivi nasmeh / posmehljive opazke // ki prezira splošno veljavne vrednote: posmehljiv človek posmehljívo prisl.: posmehljivo gledati, reči, vprašati; posmehljivo izrečene besede ♪
- posmehljívec -vca m (ȋ) posmehljiv človek: ni se menil za besedičenje posmehljivcev ♪
- posmehljívka -e ž (ȋ) 1. ženska oblika od posmehljivec: je znana posmehljivka 2. publ. umetniško delo, navadno krajše, ki na lahkoten način smeši določene osebe ali probleme: posneti posmehljivko; kupleti in posmehljivke ♪
- posmehljívost -i ž (í) lastnost, značilnost posmehljivega: njegova posmehljivost jih moti / posmehljivost njenih besed / ni se mogel vzdržati posmehljivosti ♪
- posméhniti se -em se dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. izraziti negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: pa ravno ti hočeš iti, ki tako lahko hodiš, se ji je posmehnil; surovo se je posmehnil njenim besedam 2. nekoliko se nasmehniti: prijazno se ji je posmehnil ♪
- posmehováti se -újem se nedov. (á ȗ) izražati negativen, odklonilen odnos do koga, navadno z vsebinsko pozitivnimi besedami: vsi so se mu posmehovali; posmehoval se je vsaki njegovi besedi in dejanju ♪
- posmejáti se -sméjem se tudi -ím se stil. -sméjam se dov., posméj se in posmèj se posméjte se stil. posméjaj se posmejájte se; posmejál se stil. posméjal se posmejála se (á ẹ́, í, ẹ́) krajši čas se smejati: glasno se posmejati; nagajivo se mu je posmejala / ves njegov obraz se je posmejal ♪
- posméšek -ška m (ẹ̑) nav. ekspr. 1. izraz obraza, ki kaže negativen, odklonilen odnos do koga: na njenem obrazu je opazil posmešek; vse to jim je pripovedoval s posmeškom okrog ust / čutili so njegov posmešek nad njihovimi prizadevanji posmeh, posmehovanje 2. nasmešek: prijazen posmešek ♪
- posmešljív -a -o prid. (ȋ í) star. posmehljiv: posmešljiv pogled; izrazi, ki jih uporablja, so pikri in posmešljivi / posmešljiv človek je ♪
- posmíhati se -am se nedov. (ȋ ȋ) 1. posmehovati se: ljudje so se mu posmihali / članek se posmiha taki modi 2. z manj poudarjenim izrazom obraza, navadno le z rahlo raztegnjenimi ustnicami, kazati zlasti veselje, radost; nasmihati se: prijazno se mu je posmihala / posmihati se s kotičkom oči ♪
- posmihávati se -am se nedov. (ȃ) posmihati se: fantje so se mu posmihavali ♪
- posmodíti -ím dov., posmódil (ȋ í) nekoliko osmoditi: plamen je posmodil stene; ob sveči si je posmodil lase / vročina je posmodila travo / slana je posmodila cvetje; zapozneli mraz je posmodil liste ∙ ekspr. tako mu bom posmodil pod nogami, da bo tekel od nas naredil mu bom nekaj neprijetnega posmodíti se ekspr. zlagati se: pošteno si se mu posmodil, pa ti je, bedak, verjel ∙ ekspr. zelo se je posmodila o njem prevarala, zmotila posmojèn -êna -o: posmojeni lasje; posmojena trava; od slane posmojeno cvetje;
sam.: dišalo je po posmojenem ♪
- posmolíti -ím dov., posmólil (ȋ í) nekoliko nasmoliti: posmoliti les posmolíti se ekspr. naskrivaj, neopazno oditi: natihem se je posmolil iz hiše ♪
- posmrčávati -am nedov. (ȃ) v presledkih smrčati: v spanju je posmrčaval ♪
- posmrčkováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko premikajoč smrček vohati: vidra posmrčkuje na vse strani ♪
- posmŕkati -am dov. (r̄ ȓ) krajši čas smrkati: posmrkala je in potem so se ji ulile solze / ekspr. ob njegovem govoru je tudi marsikak moški malo posmrkal pojokal ♪
- posmrkávati -am nedov. (ȃ) v presledkih smrkati: kar naprej posmrkava / ekspr. stisnil se je v kot in posmrkaval pojokaval ♪
- posmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) potegniti sluz, zrak v nos: fant je posmrknil in odšel za njimi / na roko si je dal ščepec tobaka in posmrknil / ekspr. žena je zajokala in tudi sam je malo posmrknil pojokal ♪
- posmrkováti -újem nedov. (á ȗ) v presledkih smrkati: prehlajen je, zato posmrkuje / ekspr. tiho posmrkuje in si briše solze pojokava ♪
- posmŕten -tna -o prid. (ȓ) nanašajoč se na čas po smrti: posmrtna slava / ekspr. pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj truplo; posmrtna izdaja pisateljevih del; njegova posmrtna maska je ohranjena mavčni odlitek pokojnikovega obraza / verovati v posmrtno življenje v različnih religijah v nadaljevanje obstajanja po smrti ♪
- posmŕtnica -e ž (ȓ) knjiž. 1. nekrolog: napisati posmrtnico; posmrtnica prijatelju / zapel, zložil je posmrtnico pesem, ki slavi umrlega 2. ženska oblika od posmrtnik: bila je posmrtnica ♪
- posmŕtnik -a m (ȓ) knjiž. kdor je rojen po očetovi smrti: drugi sin je posmrtnik ♪
- posmrtnína -e ž (ȋ) denarni prispevek, ki se izplača ob smrti družinskim članom umrlega: dati, dobiti posmrtnino ♦ jur. znesek, ki se izplača ob smrti zavarovanca ali upokojenca družinskim članom, ki jih je vzdrževal ♪
- posmrtnínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na posmrtnino: posmrtninski sklad ♦ jur. posmrtninsko zavarovanje zavarovanje, pri katerem se določena vsota izplača samo v primeru, če zavarovanec umre med trajanjem pogodbene dobe ♪
42.505 42.530 42.555 42.580 42.605 42.630 42.655 42.680 42.705 42.730