Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (41.680-41.704) ![](arw_left.gif)
- pólprozóren -rna -o [u̯p] prid. (ọ̑-ọ́ ọ̑-ọ̄) ki ni popolnoma prozoren: masten papir, motno steklo in druge polprozorne snovi / polprozorna tančica / ljudi okoli sebe je videl v polprozorni megli ● ekspr. njen polprozorni obraz je bil miren precej bledi ♪
- pólpuščáva -e [u̯p] ž (ọ̑-ȃ) geogr. področje, kjer se mešajo značilnosti puščave in stepe: polpuščave srednje Azije ♪
- pólravnína -e [u̯r] ž (ọ̑-í) geom. vsak od dveh delov ravnine, razdeljene s premico ♪
- pólresníca -e [u̯r] ž (ọ̑-í) nepopolna, enostranska resnica: v članku je veliko laži in polresnic ♪
- pólsèn -snà [u̯s] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ) knjiž. rahlo spanje: to ni bilo pravo spanje, bil je nekakšen polsen; zbuditi se iz polsna / ekspr. objel ga je polsen ♪
- pólsénca -e [u̯s] ž (ọ̑-ẹ̑) rahla, manj izrazita senca: te rastline potrebujejo polsenco / na obrazu portretiranke se sence menjavajo s polsencami / rasti v polsenci ♦ astr., fiz. območje za neprosojnim telesom, kamor prihaja samo del svetlobe od svetila ♪
- pólslán -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȃ ọ̑-á) ki ni popolnoma slan: polslana jed ♦ geol. polslana voda voda, ki je mešanica morske in sladke vode; somornica; polslano morje morje, v katerem se mešata morska in sladka voda ♪
- pólspánec -nca [u̯s] m (ọ̑-á) knjiž. rahlo spanje: v polspancu je nekaj govoril ♪
- pólsrédnji -a -e [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) šport., v zvezi polsrednja kategorija kategorija (težkoatletov) telesne teže med 63 in 71 kg: boksar polsrednje kategorije ♪
- pólst -í [u̯s tudi ls] ž, daj., mest. ed. pôlsti in pólsti (ọ̑) blago iz med seboj prepletenih ali zlepljenih naravnih ali umetnih vlaken: izdelovati polst; copate, klobuk iz polsti; neskl. pril.: teh. polst pero ♪
- pólstebèr -brà tudi pólstèber -bra [u̯stǝb] m (ọ̑-ǝ̏ ọ̑-ȁ; ọ̑-ǝ̀) um. polovica celega stebra, prislonjenega ob steno, arhitekturno ploskev: polstebri na fasadi ♪
- polstén -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na polst: polstene copate; polsteno pokrivalo ♦ bot. polsteni list list, pokrit s kratkimi, gostimi, togimi dlakami; teh. polsteno pero svinčnik s stenjem, polnjen s posebnim barvilom polsténo prisl.: polsteno dlakav, kosmat ♪
- polstíti -ím tudi pólstiti -im [u̯s tudi ls] nedov. (ȋ í; ọ̄ ọ̑) tekst. z valjanjem, pritiskanjem ob višji temperaturi med seboj prepletati ali vezati živalska vlakna: polstiti zajčjo dlako; polstiti volno / polstiti loden, tkanino polstèn -êna -o tudi pólsten -a -o: blago je polsteno in kosmateno ♪
- pólstoléten -tna -o [u̯s] prid. (ọ̑-ẹ̑) 1. star pol stoletja: polstoletni predmeti 2. ki traja pol stoletja: polstoletno obdobje / polstoletna oddaljenost ♪
- pólsúh -a -o [u̯s] prid. (ọ̑-ȗ ọ̑-ú) knjiž. napol suh: polsuho seno / posekati polsuha drevesa / polsuh potok potok, ki je skoraj brez vode ♪
- pólsvét -á [u̯s] m (ọ̑-ẹ̑) knjiž., zlasti v zahodnih deželah lahkoživi, moralno ne neoporečni višji družbeni sloji: ženska iz pariškega polsveta / meščanski polsvet se je seveda zgražal ♪
- pólsvetlôba -e [u̯s] ž (ọ̑-ó) knjiž. rahla, medla svetloba: polsvetloba daje prizoru nadih skrivnosti; bleda, ekspr. slabotna polsvetloba / polsvetloba meseca, petrolejke / sedeti v polsvetlobi ♪
- pólsvít -a [u̯s] m (ọ̑-ȋ) čas, ko začne prehajati noč v dan: oditi ob polsvitu / jutranji polsvit // stanje v tem času, ko se vidljivost nekoliko poveča: v polsvitu je zagledal drevesa; medel polsvit ♪
- pólšina in polšína -e [u̯š] ž (ọ̄; í) 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine 2. polšja past: nastavljati polšine ♪
- polšína -e [u̯š] ž (í) redko 1. polšja koža: kučma iz polšine 2. polšje meso: pečena polšina ♪
- pólšji -a -e [u̯š] prid. (ọ̄) nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov ♪
- pólškórenj -rnja [u̯š] m (ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje ♪
- pólt -í [u̯t] ž (ọ̑) barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase // površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahu ● zastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože ♪
- póltar -ja m (ọ́) rib. lesena posoda z režami za začasno shranjevanje ulovljenih rib: za čolnom so imeli privezan poltar ♪
- póltédnik -a [u̯t] m (ọ̑-ẹ̑) časopis, revija, ki izhaja dvakrat na teden: časopis je bil sprva poltednik, pozneje je izhajal trikrat na teden ♪
41.555 41.580 41.605 41.630 41.655 41.680 41.705 41.730 41.755 41.780