Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (41.480-41.504) 
- polimorfízem -zma m (ȋ) biol. pojav, da ima živo bitje iste vrste razne oblike, mnogoličnost: polimorfizem pri žuželkah ♦ min. pojav, da nastopa ista snov v več kristalnih oblikah, mnogoličnost ♪
- pólindustríjski -a -o [ou̯] prid. (ọ̑-ȋ) ki uporablja pretežno stroje in izdeluje manjše serije ali dela tudi po posameznikovem naročilu: polindustrijski obrat / polindustrijska proizvodnja pólindustríjsko prisl.: izdelovati kaj polindustrijsko ♪
- polinóm -a m (ọ̑) mat. izraz, ki ima več členov, mnogočlenik: členi polinoma / ničla polinoma vrednost neodvisne spremenljivke, pri kateri je polinom enak nič ♪
- pólinteligénca -e [ou̯] ž (ọ̑-ẹ̑) sloj polinteligentov, polinteligenti: v svojih romanih je prikazoval zlasti polinteligenco; nazori podeželske polinteligence ♪
- pólinteligènt -ênta in -énta [ou̯] m (ọ̑-ȅ ọ̑-é, ọ̑-ẹ́) kdor je z izobrazbo usposobljen za umsko manj zahtevno delo, polizobraženec: administratorke, nižji oficirji in drugi polinteligenti // ekspr. kdor je pomanjkljivo izobražen, premalo razgledan: ima sicer univerzo, vendar je kljub temu polinteligent ♪
- poliomielítis -a m (ȋ) med. virusna bolezen, navadno z ohromitvami; otroška paraliza: preboleti poliomielitis; cepljenje proti poliomielitisu ♪
- políp -a m (ȋ) 1. zool. ožigalkar z vrečastim telesom in lovkami, pritrjen na podlago: polipi in meduze; bolezen objema kakor polip vse njegovo življenje 2. med. okrogel pecljat izrastek na sluznici: operirati polipe v nosu ♪
- polípen -pna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipna oblika / polipni brst tvorba na telesu polipa, iz katere se razvije nov polip; polipna generacija nespolni rod ožigalkarjev ♪
- polípski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polipe: polipske lovke / ekspr. polipski prijem ♪
- políptih tudi políptihon -a m (ȋ) um. krilni oltar z več gibljivimi stranskimi deli: ohranjen je le del poliptiha ♪
- polír -ja m (í) žarg. delovodja: delal je kot polir ♪
- polírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. les. z glajenjem in nanašanjem zaščitnih sredstev delati površino gladko, bleščečo, z izrazito teksturo: polirati les / polirati pohištvo 2. teh. s finim brušenjem, glajenjem delati površino zelo gladko: polirati kovino / polirati ročaj políran -a -o: obrisati polirano površino ♪
- políren -rna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na poliranje: polirni postopek / polirni stroj; polirna pasta mehko, mazavo brusilno sredstvo ♪
- poliritmíja -e ž (ȋ) muz. nastopanje dveh ali več različnih ritmov hkrati ♪
- polírnica -e ž (ȋ) obrat za poliranje: nesreča v polirnici ♪
- pólis -a m (ọ̑) pri starih Grkih država, katere jedro je eno samo mesto: atenski polis ♪
- polisaharíd -a m (ȋ) kem. ogljikov hidrat, sestavljen iz večjega števila molekul monosaharida ♪
- polisíndeton -a m (ȋ) lit. nizanje, naštevanje besed ali stavkov, povezanih med seboj z istim veznikom; mnogovezje: polisindeton in asindeton ♪
- polístati -am dov. (ȋ) krajši čas listati: polistati po prazni beležnici // na hitro, ne strnjeno prebrati, obračajoč liste: rad je polistal po novih knjigah, revijah / malo je polistal in že je našel zaželeni odlomek ♪
- polišinél -a m (ẹ̑) zastar. burkež, pavliha: nosljal in skakljal je kakor polišinel ♪
- polítbiró -ja m (ȋ-ọ̑) kratica, v nekaterih komunističnih partijah politični biro: član politbiroja; dejavnost politbiroja / do 1952 politbiro centralnega komiteja Komunistične partije Jugoslavije ♪
- polítdelegát -a m (ȋ-ȃ) kratica, med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 politični delegat: politdelegat in politkomisar ♪
- politéhničen -čna -o prid. (ẹ́) knjiž., redko tehniški, tehničen: politehnični inštitut ♦ ped. politehnični princip povezovanje teoretičnega znanja s spoznavanjem osnov tehnike ♪
- politéhnik -a m (ẹ́) v nekaterih deželah slušatelj višje ali visoke šole za tehnične vede: politehniki drugega letnika / diplomirani politehnik ♪
- politeíst -a m (ȋ) kdor veruje v več bogov, mnogobožec ♪
41.355 41.380 41.405 41.430 41.455 41.480 41.505 41.530 41.555 41.580 
