Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (41.455-41.479)


  1.      policáj  -a m (ȃ) nav. ekspr. miličnik, policist: policaji so ga odvedli; skupina policajev na konjih ♪
  2.      policentrízem  -zma m (ȋ) knjiž. obstajanje več enakovrednih, enako pomembnih središč z možnostjo samostojnega odločanja: gospodarski, kulturni policentrizem ♦ polit. policentrizem v mednarodnem delavskem gibanju načelo, po katerem naj vsaka posamezna partija ali gibanje samostojno odloča o svoji politični usmeritvi, delovanju ♪
  3.      policíja  -e ž (ȋ) 1. v nekaterih državah organ za javno in državno varnost: delovanje policije; uslužbenci policije / prometna policija ki nadzoruje in ureja cestni promet; tajna policija ki skrbi za državno varnost / državna policija ∙ ekspr. policija je razpenjala mrežo čez vso deželo povsod je imela svoje zaupnike, vse je nadzirala // pog. policisti: policija je aretirala osumljenca 2. pog. milica: obvestiti policijo / išče ga policija miličniki / odvedli so ga na policijo na postajo milice ◊ voj. vojaška policija vojaška enota, ki nadzoruje vojake zunaj vojašnice, ureja promet vojaških vozil ♪
  4.      policíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na policijo: policijski avtomobil; policijski ukrep; policijska preiskava / policijski agent; policijski inšpektor / publ.: policijska država država, v kateri državna uprava ukrepa neglede na pravne norme; policijska ura določen čas, zlasti ponoči, v katerem je gibanje in zbiranje prebivalstva na javnih prostorih prepovedano ♪
  5.      policístka  -e ž (ȋ) ženska oblika od policist: prišla je v spremstvu policistke ♪
  6.      polìč  in pôlič -íča m (ȉ í; ó í) 1. nekdaj prostorninska mera, približno 7,5 decilitra: prinesel mu je polič vina; polič moke / merili so s poličem in ne z litrom 2. nar. vrču podobna posoda: izprazniti polič; piti iz poliča ♪
  7.      políček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od polič: naročil je poliček vina ♪
  8.      poliéder  -dra m (ẹ́) geom. telo, ki ga omejujejo mnogokotniki: površina poliedra / pravilni polieder ki ga omejujejo skladni pravilni mnogokotniki ♪
  9.      poliéstrn  -a -o prid. (ẹ́) kem. ki je iz poliestra: tkanine iz poliestrnih vlaken ♪
  10.      polietilénski  -a -o prid. (ẹ̑) kem. ki je iz polietilena: polietilenska vlakna ♪
  11.      polifoníja  -e ž (ȋ) muz. večglasje, v katerem se vsi glasovi ritmično in melodično samostojno razvijajo: vokalna polifonija ♪
  12.      poliglót  -a m (ọ̑) kdor zna, obvlada več jezikov: bil je poliglot in svetovljan ♪
  13.      poligón  -a m (ọ̑) 1. voj. kraj, prostor a) za vadbo v streljanju s težkim orožjem: oditi na poligon; vadba na poligonu / topniški poligon b) navadno s prilastkom za preizkušanje novega orožja, zlasti težkega: raketni poligon; poligon za vodene izstrelke / preizkusni poligon; pren., publ. ta dežela je poligon za preizkušanje moči velesil 2. geom. premočrtni lik s tremi ali več stranicami; mnogokotnik: narisati poligon / tangentni poligon ◊ geod. v določenem zaporedju medsebojno povezane poligonske točke; šport. kraj, prostor za vadbo, na katerem je v zaporedju postavljeno različno telovadno orodje ♪
  14.      poligónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na poligon: poligonske vaje / poligonska mreža skupek poligonov na določenem ozemlju; poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta ♪
  15.      poligráf  -a m (ȃ) med. aparat, ki grafično prikazuje več življenjskih funkcij hkrati: kardiograf in poligraf ♪
  16.      polihístor  -ja m (ȋ) poznavalec mnogih področij, strok: bil je polihistor; čas polihistorjev je že minil ♪
  17.      polihístorski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri polihistorju: polihistorsko znanje ♪
  18.      polihístorstvo  -a s (ȋ) poznavanje mnogih področij, strok: njegovo nagnjenje k polihistorstvu ♪
  19.      políkati  -am dov. (ȋ) 1. z likanjem zgladiti del tkanine: rjuho je zganila na pol, polikala in spet preganila / polikati rob, šiv / redko skrbno polikati obleko zlikati // drugega za drugim zlikati: polikala je že vse manjše kose 2. star. pološčiti: polikati parket; polikati škornje / mojster je že polikal pohištvo polakiral políkan -a -o 1. deležnik od polikati: polikan šiv; parket je lepo polikan ∙ ekspr. lasje so se mu svetili in sploh je bil ves polikan zelo skrbno oblečen, urejen 2. ekspr. pretirano skrben, pravilen: polikana izgovarjava; prisl.: polikano govoriti, se vesti ♪
  20.      poliklíničen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na polikliniko: poliklinično zdravljenje / poliklinična mreža ♪
  21.      poliklínika  -e ž (í) zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na specialistične preglede in zdravljenje: oditi na polikliniko / šolska poliklinika; nezgodni oddelek poliklinike ♪
  22.      polikondenzácija  -e ž (á) kem. spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzacija aminokislin ♪
  23.      polikondenzírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje molekul s funkcionalnimi skupinami v makromolekule, pri čemer se izloča voda ali druge enostavne spojine: polikondenzirati estre organskih kislin; estri akrilatne kisline (se) polikondenzirajo ♪
  24.      polimerizácija  -e ž (á) kem. spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizacija in polikondenzacija ♪
  25.      polimerizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) kem. povzročati spajanje zlasti organskih nenasičenih molekul v makromolekule z mnogo večjo molekulsko maso in isto procentno sestavo elementov: polimerizirati eten; monomeri (se) polimerizirajo v makromolekule ♪

   41.330 41.355 41.380 41.405 41.430 41.455 41.480 41.505 41.530 41.555  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA