Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (40.430-40.454)


  1.      podbòj  -ôja m (ȍ ó) okvir, ki se vzida v vratno odprtino za nameščanje vratnih kril: vrata se prilegajo podboju; vzidati podboj; kamnit, lesen podboj / redko okenski podboj okenski okvir / vratni podboj ♦ grad. okvirni podboj katerega debelina je večja od širine; plohasti podboj katerega širina je večja od debeline // pokončni del tega okvira: nasloniti se na, ob podboj; prijel se je za podboje in zagradil pot; stati med podboji ∙ ekspr. kar naprej podpira podboje sloni na podboju, namesto da bi delal ♪
  2.      podbrádek  -dka m (ȃ) 1. del obraza pod brado: oplakniti si vrat in podbradek z mrzlo vodo; od čela do podbradka // zlasti odebeljena kožnata guba na tem delu: dela se mu podbradek / dvojni podbradek 2. kožna guba pod vratom živali: kozji podbradek; podbradek pri kokoši ♪
  3.      podbráden  -dna -o prid. (ȃ) ki je, se nahaja pod brado: podbradne kocine kozla / podbradni jermen jermen, ki se daje pod brado ♪
  4.      podbrádnica  -e ž (ȃ) vet. verižica pri uzdi, ki se daje pod spodnjo čeljust ♪
  5.      podbrádnik  -a m (ȃ) 1. pas, jermen, ki se daje pod brado: podbradnik pri čeladi 2. redko slinček: privezati otroku podbradnik ◊ muz. ploščica na violini, na katero se nasloni brada ♪
  6.      podbránati  -am tudi podbranáti -ám dov. (ā; á ȃ) z brananjem pokriti z zemljo: pšenico so posejali in takoj podbranali ♪
  7.      podbráti  -bêrem dov., stil. podberó; podbrál (á é) 1. potrgati, odstraniti gnile, nagnite grozde, prej zrele sadeže pred trgatvijo, obiranjem: podbrati grozdje 2. odstraniti nepotrebne mladike, stare liste; obrati: podbrati zelje ♪
  8.      podcéniti  -im, in podceníti in podcéniti -im dov. (ẹ́; ȋ ẹ́) prisoditi čemu manjšo vrednost, manjši pomen, kot ga ima v resnici: podcenil je to možnost in vse druge ♪
  9.      pòdcentrála  -e ž (ȍ-ȃ) ptt na krajevno centralo priključena naprava za vzpostavljanje zvez telefonskih ali telegrafskih naročnikov manjšega področja: urediti centralo in dve podcentrali ♪
  10.      podcésten  -tna -o prid. (ẹ̑) ki je, se nahaja pod cesto: podcestne napeljave ♪
  11.      pòdčástnik  -a m (ȍ-ȃ) član poveljniškega vojaškega osebja, za stopnjo nižji od oficirja; podoficir: takrat je bil še podčastnik / tečaj za gasilske podčastnike ♦ voj. čin od vodnika do zastavnika ali nosilec takega čina ♪
  12.      podčeljústen  -tna -o prid. (ȗ) ki je, se nahaja pod čeljustmi: podčeljustne bezgavke ♦ anat. podčeljustna slinavka žleza pod spodnjo čeljustjo ♪
  13.      podčépina  -e ž (ẹ̑) 1. agr. pijača, ki se nateče v posodo, postavljeno pod pipo, čep pri točenju: v posodi se je nabralo kar precej podčepine 2. slabš. slaba pijača, zlasti vino: podčepino prodaja, ki je ni mogoče piti ♪
  14.      pòdčlôvek  -éka m ed. in dv. (ȍ-ó ȍ-ẹ́) ekspr. kdor je manj sposoben, manj popoln od povprečnega človeka: nadčlovek in podčlovek / ženska je bila zanj še zmeraj podčlovek neenakovredna moškemu; prim. podljudje ♪
  15.      podčŕtati  -am dov. (ŕ r̄) 1. narediti črto, črte pod čim: podčrtati neznane besede v besedilu; podčrtati z dvema črticama; podčrtati s svinčnikom / kot opomba podčrtal avtor 2. poudariti: sneg je podčrtal črnino dreves; spretno izbrana barva podčrta odlike postave / publ. v knjigi je podčrtal prizadevanje naše države za mirno sožitje podčŕtan -a -o: v referatu so podčrtani uspehi zadnjih let; s košatimi obrvmi podčrtano čelo ♪
  16.      podčrtávati  -am nedov. (ȃ) 1. delati črto, črte pod čim: podčrtavati važnejša mesta v knjigi; podčrtavati s svinčnikom / podčrtavati akte določena mesta, stvari v aktih 2. poudarjati: temna obleka je podčrtavala belino polti; redki streli so podčrtavali tišino / publ. v knjigi podčrtava, da so si delavci morali te pravice šele priboriti ♪
  17.      podčrtováti  -újem nedov. (á ȗ) 1. delati črto, črte pod čim: bral je knjigo in podčrtoval besede 2. poudarjati: nova moda podčrtuje linijo postave / publ. podčrtovati odgovornost velikih sil za mir v svetu ♪
  18.      poddélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) obrt. narediti nov spodnji del obuvala: poddelati škornje ♪
  19.      pòddesétnik  -a m (ȍ-ẹ̑) v avstrijskem in nemškem okolju najnižji vojaški čin ali vojak s tem činom: ujeli so poddesetnika; biti imenovan za poddesetnika ♪
  20.      podedováti  -újem in podédovati -ujem dov. (á ȗ; ẹ̄) 1. dobiti premoženje po umrlem: podedovati denar, hišo; podedovati po stricu, za očetom; veliko podedovati / podedovati pravico do plemiškega naslova 2. prevzeti od prednikov: podedovati bolezen; od matere je podedoval barvo oči / ekspr. podedovati zanimanje za knjige; pren. podedovati stare navade ● podedoval je očetov poklic odločil se je za isti poklic, kot ga je imel oče podedován in podédovan -a -o: podedovani predsodki; podedovane lastnosti; podedovano premoženje ♪
  21.      pôdel  -dla -o [ǝu̯] prid., pôdlejši (ó) ki ima zelo negativne lastnosti v moralnem pogledu: podel človek; biti podel / podlo dejanje / podla zavist pôdlo prisl.: podlo ravnati ♪
  22.      podélati  -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. opraviti vsa dela, opravila: na polju so podelali, še drva morajo napraviti / redko toliko je še pri moči, da lahko kaj podela okrog hiše naredi, opravi 2. nar. z izdelovanjem česa porabiti: prineseno blago je podelala ∙ zastar. podelati jabolka v mošt predelati 3. ekspr. z iztrebljanjem umazati: podelati hlače, stranišče; ves se je podelal podélati se ekspr. iztrebiti se: otrok se je podelal; podelati se v hlače; od strahu se podelati / podelal se je kar na tla opravil veliko potrebo ∙ nizko podelam se nate ne cenim te; nizko podelam se na tvoje mnenje ne upoštevam ga; nizko ta bi se v podobni situaciji že zdavnaj v hlače podelal bi se zbal, izgubil pogum in zato popustil, odnehal podélan -a -o: očistiti podelanega otroka; množina podelanih surovin ∙ nizko nekajkrat je počilo, pa so bili vsi podelani popolnoma prestrašeni ♪
  23.      podelílen  -lna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na podelitev: podelilno znamenje ♦ jur. podelilna listina nekdaj listina, s katero se podeli določena pravica ♪
  24.      podelíti  -ím dov., podélil (ȋ í) 1. dati komu kaj, zlasti na slovesen način: podeliti diplome; podeliti odlikovanja; podeliti literarne nagrade // knjiž. dati sploh: podeliti kredit, štipendijo / podeliti naslov / podeliti komu tolažbo, upanje / okrasne trajnice podelijo vrtu posebno barvitost ♦ rel. podeliti blagoslov, odvezo, zakrament 2. navadno v zvezi s s, z dati kaj od svojega: vse, kar je dobila, je podelila z otroki; kosilo je podelil s sosedom 3. star. razdeliti: podeliti na pet delov / hruške in orehe je podelil med otroke podeljèn -êna -o: podeljeni sta bili dve prvi in dve drugi nagradi; podeljena odlikovanja ♪
  25.      podelováti  -újem dov. (á ȗ) nar. z izdelovanjem česa porabljati: podeluje že drugi klobčič volne ∙ zastar. podelovati smetano v maslo predelovati ♪

   40.305 40.330 40.355 40.380 40.405 40.430 40.455 40.480 40.505 40.530  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA