Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (39.380-39.404)


  1.      petrifikácija  -e ž (á) glagolnik od petrificirati: poglavje o petrifikaciji živalskih ostankov / petrifikacija načina življenja ♪
  2.      pêtro  in pétro -a s (é; ẹ́) nav. mn., nar. podstrešni prostor v gospodarskem poslopju za hranjenje sena: zmetavati seno na petra ♪
  3.      pétrokemíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) industrija pridobivanja organskih spojin iz nafte: hiter razvoj petrokemije / izdelki petrokemije // veda o tem: je inženir petrokemije ♪
  4.      petroléj  -a m (ẹ̄) oljnata, vnetljiva tekočina, ki se uporablja navadno za razsvetljavo: pridobivati petrolej; čistiti s petrolejem; duh po petroleju / svetilka na petrolej ♦ kem. frakcija nafte z vreliščem med 180° in 300° C ♪
  5.      petroléjka  -e ž (ẹ̄) svetilka na petrolej: priviti, prižgati, upihniti petrolejko; svetiti s petrolejko; brleča, zakajena petrolejka ♪
  6.      petroléjski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na petrolej: petrolejski smrad / petrolejski gorilnik; zakajena petrolejska svetilka / zastar. petrolejski vrelci naftni vrelci / v kapitalistični ekonomiki petrolejska družba petroléjsko prisl.: petrolejsko zelena barva ♪
  7.      petróvka  -e ž (ọ̄) agr. drobna hruška zelenkasto rjave barve, ki dozori v začetku julija: petrovke in ječmenke ♪
  8.      pétsto  štev. neskl., stil. pétsto pétstotih (ẹ̑) izraža število ali številko petsto [500]: cerkev je stara petsto let; v mesto je vdrl s petsto možmi ♪
  9.      péttisočák  -a m (ẹ̑-á) 1. vrednost pet tisoč denarnih enot: prihranila je več pettisočakov // pog. bankovec v vrednosti pet tisoč (starih) dinarjev: plačati s pettisočakom; tisočaki in pettisočaki 2. pet tisoč metrov visoka gora: povzpeti se na pettisočak ♪
  10.      petúnija  -e ž (ú) vrtn. okrasna enoletna rastlina z raznobarvnimi lijakastimi cveti, Petunia hybrida: gojiti petunije ♪
  11.      pév  -a m (ẹ̑) zastar. petje, pesem: sklanjajo se v ritmu njegovega peva / iz gozda se je zaslišal ptičji pev ♪
  12.      pévati  -am nedov. (ẹ́) star. peti, prepevati: pevali in vriskali so vso noč; glasno pevati peváje: glasno pevaje je šel mimo hiše pevajóč -a -e: pevajoči ptički ♪
  13.      pévec  -vca m (ẹ́) 1. kdor poje: pevci so nenadoma utihnili / ekspr. zbor krilatih pevcev ptičev // kdor zna peti, je nadarjen za petje: iščemo mlade pevce; že v srednji šoli je nastopal kot pevec / še on je začel peti, čeprav ni bil pevec 2. navadno s prilastkom kdor se (poklicno) ukvarja s petjem: poklic pevcev in igralcev je naporen / cerkveni, koncertni, operni, zborovski pevci; pevec popevk 3. star. pesnik: pevec balad in sonetov / ljudski pevec ◊ zool. labod pevec s črnim, na korenu rumenim kljunom, Cygnus cygnus ♪
  14.      péven  -vna -o prid. (ẹ̄) ki ima izrazito, prijetno melodijo: njegove pesmi so zelo pevne / drama se odlikuje po pevnem jeziku // ki se da (brez težav) peti: pevna melodija / v melodiki je skladatelj ljudsko domač in lahko peven ♪
  15.      pévka  -e ž (ẹ́) 1. ženska oblika od pevec: a) mladi pevci in pevke / rada je prepevala, čeprav ni bila pevka / pevka v sosednji hiši je utihnila b) koncertna, operna, zborovska pevka; pevka popevk 2. v zvezi ptica pevka ptica, ki se oglaša z značilnimi melodičnimi glasovi: ptice pevke in druge ptice ◊ muz. koloraturna pevka; zool. pevka manjša sivo rjava ptica s koničastim kljunom, Prunella; planinska pevka ♪
  16.      pévnost  -i ž (ẹ̄) lastnost, značilnost pevnega: njegove pesmi so zaradi pevnosti radi uvrščali v programe / pevnost jezika / pevnost arije ♪
  17.      pevovódja  -e tudi -a m (ọ̑) kdor umetniško vodi, usmerja pevski zbor: bil je pevovodja in režiser; tečaj za pevovodje ♪
  18.      pevovódski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na pevovodje: pevovodski tečaj / dolgoletno pevovodsko delovanje ♪
  19.      pévski  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na pevce ali petje: rad je v pevski družbi / pevska nadarjenost / pevski in plesni vložki v predstavi / pevski zbor; pevska soba, vaja; ustanovili so pevsko društvo ♦ muz. pevski nastavek; pevska linija potek petja 2. zastar. pesniški: pevska umetnost; njegova pevska žila je kmalu usahnila pévsko prisl.: pevsko izšolati mlade pevce; pevsko nadarjeni ljudje ♪
  20.      péza  -e ž (ẹ́) star. 1. teža: kolo je lahko, skoraj brez peze; šele zdaj je začutil vso pezo bremena // težek predmet, ki se nosi navadno na ramenih; breme: nositi pezo; odložiti pezo z ramen; težko je hropel pod veliko pezo 2. težava, skrb, nadloga: vsak nosi svojo pezo / peza let, starosti 3. s prilastkom dolžnost, obveznost: odvzeti pezo gospodinjstva; peza stroškov / davčna peza ♪
  21.      pezdèc  -à in pèzdec -a [pǝzdǝc] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̄) 1. vulg. glas, ki nastane pri izločitvi plinov iz črevesja: spustil je pezdec 2. redko pezde: ne bo zbežal, saj ni pezdec ♪
  22.      pezdéti  -ím [pǝz] nedov., pezdì in pèzdi (ẹ́ í) vulg. izločati pline iz črevesja: konj je kar naprej pezdel ♪
  23.      pezdíčevka  -e [tudi pǝz] ž (í) zool. gozdna ptica pevka, ki je po glavi in grlu bleščeče črna; vrbja sinica: meniščki in pezdičevke ♪
  24.      pezdír  -ja m (ȋ) oleseneli deli stebelc lanu, konoplje, ki se pri trenju ločijo od vlaken: izpod trlice se je drobil pezdir; otresti pezdir s predpasnika / laneni, konopljeni pezdir ∙ bibl. pezdir v očesu svojega bližnjega vidi, bruna v svojem pa ne vidi majhne napake drugih, svojih velikih pa ne ♪
  25.      pezéta  tudi peséta -e ž (ẹ̑) denarna enota Španije: plačati, zaslužiti sto pezet // bankovec ali kovanec te denarne enote: odprl je denarnico, polno pezet ♪

   39.255 39.280 39.305 39.330 39.355 39.380 39.405 39.430 39.455 39.480  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA