Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (39.180-39.204)



  1.      pêroksíd  in peroksíd -a m (-; ) kem. spojina enega atoma elementa z dvema med seboj vezanima atomoma kisika: barijev, natrijev, vodikov peroksid
  2.      perón  -a m (ọ̑) prostor na železniški postaji, od koder je mogoč dostop do vlakov: peron je bil poln ljudi; iti na peron; postaja ima več peronov / čakali so na tretjem peronu
  3.      peronízem  -zma m () polit. politično gibanje v Argentini, ki se zavzema za gospodarski in socialni napredek dežele, imenovano po ustanovitelju Peronu: zagovorniki peronizma
  4.      peronóspora  -e ž (ọ̑) agr. glivična bolezen, ki se kaže v obliki peg na listih in plodovih zlasti vinske trte, hmelja, kapusnic: škropiti proti peronospori; širjenje peronospore // nav. mn., bot. glivice, ki povzročajo to bolezen, Peronosporaceae: trtna peronospora
  5.      perónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na peron: neprestano je pogledoval na veliko peronsko uro ♦ žel. peronska karta karta, ki daje imetniku pravico do vstopa na peron
  6.      peroprásk  in peropràsk -áska m (; á) slabš. pisarniški delavec, pisar: postal je nekakšen peroprask
  7.      perorálen  -lna -o prid. () med. ki se jemlje skozi usta: peroralna zdravila / peroralno zdravljenje
  8.      perorísba  -e ž () um. likovna tehnika, pri kateri se podoba nariše s peresom in tušem: njegovi uspehi v perorisbi // risba v tej tehniki: knjiga je opremljena s perorisbami
  9.      perpetuírati  -am dov. in nedov. () knjiž. narediti kaj trajno, stalno: tako združevanje naj ne perpetuira odmirajočih struktur
  10.      perpétuum móbile  m neskl., tudi perpétuuma móbile (ẹ̑-ọ̑) knjiž. imaginarni stroj, ki nepretrgoma opravlja delo, ne da bi prejemal energijo: narisati perpetuum mobile; delo teče kot perpetuum mobile
  11.      perpléksen  -sna -o prid. (ẹ̑) knjiž., redko zelo presenečen, osupel, zbegan: bil je čisto perpleksen
  12.      persekúcija  -e ž (ú) knjiž. preganjanje, zasledovanje: persekucija napredno misleče inteligence v predvojni Jugoslaviji / obdobje številnih političnih persekucij
  13.      perseverácija  -e ž (á) 1. psih. pojav, da se določen doživljaj dolgo obdrži v zavesti brez neposrednega zunanjega dražljaja: percepcija in perseveracija 2. psiht. bolezenski pojav, da kdo nenormalno dolgo ponavlja nesmiselno dejavnost: znaki perseveracije
  14.      persifláža  -e ž () knjiž. smešenje: dialog junakov romana je persiflaža nazadnjaških nazorov; sarkastična persiflaža / stena je bila popisana s političnimi persiflažami
  15.      persóna gráta  persóne gráte ž (ọ̑-) knjiž. oseba, ki ji je naklonjena visoka, vplivna oseba: on je persona grata pri poveljniku // vplivna, pomembna oseba: postal je persona grata
  16.      personál  -a m () pog., navadno s prilastkom delavci, zaposleni v določeni delovni enoti, organizaciji; osebje: bolnica nima dovolj personala / gostinski personal
  17.      personálec  -lca m () žarg. kdor skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev; referent za osebje: oddati prošnjo personalcu
  18.      personálen  -lna -o prid. () nanašajoč se na zaposlene v določeni delovni organizaciji: velike personalne spremembe; reševanje personalnih zadev / personalni oddelek oddelek v delovni organizaciji, ki skrbi za nameščanje, razvrščanje delavcev / personalna referentka ◊ adm. personalna mapa mapa, v kateri ima vsak zaposleni v delovni organizaciji vse dokumente o svojem delovnem razmerju; jur. personalna unija v monarhističnih državah zveza dveh ali več samostojnih držav s skupnim vladarjem; sam.: pog. odšel je k personalnemu
  19.      personalízem  -zma m () filoz. idealistična filozofska smer, po kateri je osebnost duhovno bistvo resničnosti: poznavalec personalizma / angleški, francoski personalizem
  20.      personificírati  -am dov. in nedov. () prikazati živali, stvari, pojave s človeškimi lastnostmi; poosebiti: človek je personificiral nekatere naravne sile / otrok pogostokrat personificira živali personificíran -a -o: v basni personificirane živali
  21.      personifikácija  -e ž (á) glagolnik od personificirati: personifikacija stvari / v pravljici je več personifikacij ♦ lit. personifikacija in druge metafore
  22.      perspektíva  -e ž () 1. kar utemeljuje, upravičuje upanje v ugoden potek, izid: raziskovati perspektive za tako delo, sodelovanje; mladini je treba zagotoviti perspektivo; perspektive podjetja so zelo velike / vse skupaj ostaja brez perspektive brezperspektivno / ta človek je strokovnjak s perspektivo / publ. tovarna je postala perspektiva za te ljudi upanje 2. geom. navidezno stekanje vzporednih črt in postopno zmanjševanje bolj oddaljenih predmetov pri gledanju v daljavo: perspektiva trga; nima prave predstave o razdaljah in perspektivi / v perspektivi so se videle hiše zelo majhne / ptičja od zgoraj, žabja perspektiva od spodaj / centralna perspektiva projekcija, pri kateri je projekcijsko središče v končni razdalji od projekcijske ravnine // um. uporaba tega pojava za doseganje prostorskega vtisa pri slikanju na ravni ploskvi: ta slikarska smer zanemarja perspektivo / naslikati kaj v perspektivi / barvna perspektiva pri kateri se doseže prostorski videz z upoštevanjem globinskega učinka barvpubl. s te perspektive ga še ne poznaš s tega stališča, vidika; publ. gledati na pojav s perspektive zgodovine s stališča, z vidika zgodovine; publ. to je stvar daljne perspektive to se bo dogajalo, bo aktualno v prihodnosti
  23.      perspektíven  -vna -o prid., perspektívnejši () nanašajoč se na perspektivo: podpirati mlade perspektivne ljudi; on je naš najperspektivnejši tekmovalec; nekateri poklici niso več perspektivni / perspektivni razvoj industrije / iskati perspektivne metode, rešitve / perspektivno risanje / naložbe v perspektivne turistične kraje; perspektivna tovarna perspektívno prisl.: perspektivno načrtovati; perspektivno rešen problem
  24.      perspektívičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na perspektiva 2: vtis perspektivičnega pogleda v globino; perspektivične deformacije / perspektivična skica perspektívično prisl.: perspektivično prikazovati prostor; cesta se perspektivično zožuje
  25.      perspektivízem  -zma m () filoz. idealistični nauk, po katerem je vse spoznanje odvisno od osebnega stališča spoznavajočega subjekta

   39.055 39.080 39.105 39.130 39.155 39.180 39.205 39.230 39.255 39.280  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA