Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (39.055-39.079)



  1.      péniti  -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) povzročati nastanek pen na tekočini: čoln je s hitrim brazdanjem penil vodo péniti se 1. postajati penast: juha, vino, voda se peni; pri kuhanju se mleko zelo peni / ekspr. pred menoj so se penili igrivi valovi peneč se premikali 2. postajati slinast okrog ust, zlasti zaradi jeze, bolezni: bolnik se peni; peniti se od jeze / usta se mu penijo (od jeze) / konjem, volom so se penili gobci // pog., ekspr. jeziti se, razburjati se: kaj se peniš; to se bo penila, ko bo izvedela penèč -éča -e: plaval je proti čolnu, peneč vodo; valovi so peneč se pljuskali na krov; vpil je, peneč se od jeze; peneči se valovi ♦ agr. peneče (se) vino vino, ki ima dosti ogljikovega dioksida; sam.: popiti kozarec penečega pénjen -a -o: grad. penjeni beton mehurčast beton, izdelan iz finega peska, cementa, vode in z dodatkom penila
  2.      pénja  -e ž (ẹ̄) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjo v trama; s penjo pritrditi hlod na kozo
  3.      penjáča  -e ž (á) knjiž. železna priprava, zlasti za začasno spenjanje lesenih delov: zabiti penjačo v trama
  4.      pènk  medm. () posnema visok glas pri udarcu, trku ob trdo snov: penk, je udaril kamen, ki je priletel s skale; pritisnil je na petelina in sprožil: penk
  5.      pénklúb  in Pénklúb -a m (ẹ̑-) kratica mednarodno združenje književnikov: kongres penkluba
  6.      pénklúbovec  -vca m (ẹ̑-) žarg. član penkluba: zasedanje penklubovcev
  7.      penologíja  -e ž () veda o izvrševanju kazenskih sankcij: dognanja penologije
  8.      pénovka  -e ž (ẹ́) gastr. zajemalka z luknjicami za pobiranje pen z juh, marmelad: s penovko pobrati pene / s penovko jemati cmoke iz vode
  9.      pentagón  in péntagon -a m (ọ̑; ẹ̑) knjiž. peterokotnik: oblika pentagona ● publ. glede tega vprašanja je Péntagon nepopustljiv obrambno ministrstvo Združenih držav Amerike
  10.      pentagrám  -a m () etn. narisano, vrezano znamenje, ki naj odganja moro, morska taca: pentagram na zibelki
  11.      pentatévh  -a m (ẹ̑) rel. prvi del biblije, ki obsega pet Mojzesovih knjig, peteroknjižje: prevod pentatevha
  12.      péntatlon  -a m (ẹ̑) šport. atletsko tekmovanje v petih panogah, peteroboj: tekmovati, zmagati v pentatlonu ∙ (antični) pentatlon pri starih Grkih tekmovanje v teku, skoku, metu diska in kopja ter v rokoborbi
  13.      pentatónika  -e ž (ọ́) muz. tonska vrsta, ki temelji na lestvici petih tonov v obsegu oktave: pentatonika v glasbi starih ljudstev // lestvica petih tonov v obsegu oktave: melodija je grajena na pentatoniki
  14.      pêntlja  -e ž (é) 1. trak, zavezan v okrasni vozel z dvema zankama: v laseh ima pisano pentljo; razvezati pentljo; svilena pentlja / mlad umetnik z veliko pentljo okrog vratu / zavezati v pentljo 2. kar je po obliki podobno pentlji, zanki: ceste se prepletajo v pentlje; nadvozi, podvozi in pentlje / cesta se v pentljah spušča v dolino v serpentinah 3. redko petlja: sneti pentljo ◊ šol. element pisane črke, pri katerem se črta elipsasto prekriža sama s seboj
  15.      pêntljast  -a -o prid. (é) podoben pentlji ali delu pentlje: cesta s pentljastimi ovinki / ekspr. pentljasta pisava pêntljasto prisl.: pentljasto zavita črta
  16.      pentljáti  -ám nedov.) 1. slabš. družiti se: niso mu zaupali, ker je pentljal z nasprotniki; z njim se ni dobro pentljati 2. ekspr. počasi delati, navadno brez učinka, uspeha: hitreje, nikar toliko ne pentljaj
  17.      pêntljica  -e ž (é) manjšalnica od pentlja: v laseh je imela rdečo pentljico
  18.      péntoksíd  -a m (ẹ̑-) kem. oksid, ki vsebuje pet atomov kisika: fosforjev, jodov pentoksid
  19.      pentóza  -e ž (ọ̑) kem. ogljikov hidrat, katerega molekula vsebuje pet atomov ogljika: pentoza in drugi monosaharidi
  20.      pénzija  -e ž (ẹ́) 1. pog. pokoj, upokojitev: do penzije mu manjka še eno leto / iti v penzijo upokojiti se 2. pog. pokojnina: dobivati penzijo; penzijo so mu zvišali 3. zastar. najemniška soba, najemniško stanovanje: stanuje v udobni penziji blizu pisarne
  21.      pénzijski  in penzíjski -a -o prid. (ẹ́; ) pog. pokojninski: penzijski prejemki
  22.      penzión  -a m (ọ̑) 1. tur. oddaja sobe, ležišča in nudenje hrane zlasti v gostinskem obratu: v tem hotelu je penzion dražji; cena penziona za eno osebo ni tako visoka / polovični penzion oddaja sobe, ležišča in nudenje dveh obrokov hrane // gostinski obrat, navadno manjši, v katerem se dobi prenočišče in hrana: penzion, v katerem stanujeta, je le pet minut oddaljen od morja 2. nižje pog. pokoj, upokojitev: ni dočakal penziona / tudi v penzionu nimam veliko časa // pokojnina: dobiva zelo majhen penzion
  23.      penzionát  -a m () nekdaj vzgojni zavod s šolo in internatom: ustanoviti penzionat; v penzionat sprejemajo nove gojence / dekliški penzionat
  24.      penzionátka  -e ž () nekdaj gojenka penzionata: skupina penzionatk
  25.      penzionátski  -a -o prid. () nanašajoč se na penzionat: penzionatsko življenje / penzionatska uniforma / penzionatska gojenka

   38.930 38.955 38.980 39.005 39.030 39.055 39.080 39.105 39.130 39.155  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA