Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (38.805-38.829) 
- pašalúk tudi pášaluk -a m (ȗ; ȃ) zlasti v fevdalni Turčiji področje, na katerem ima oblast paša: beograjski, bosanski pašaluk ♪
- pášček -čka m (ȃ) manjšalnica od pas: narediti, zavezati pašček / zamenjati obrabljeni pašček za uro / lastovke z bleščečimi paščki ♪
- páščiti se -im se nedov. (á ȃ) nar. vzhodno hiteti: mati se je paščila, da bi bila čimprej doma ♪
- pášen -šna -o prid. (ā) nanašajoč se na paša ž: pašna površina; pašna trava / pašna živina / pašni red; pašna pravica; pašna reja reja s pašo, pasenjem ♦ agr. pašni sistem; pašno in košno gospodarstvo; čeb. pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo ♪
- paševáti -újem nedov. (á ȗ) 1. zlasti v fevdalni Turčiji biti paša, vladati kot paša: v deželi je paševal star dostojanstvenik / slabo paševati 2. ekspr. biti kje neomejen gospodar: sovražnik je hotel paševati po slovenski zemlji; hišnik je paševal v celi hiši ♪
- páševski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paše: paševska zemlja / paševsko življenje ♪
- páški -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Pag: paške znamenitosti ♦ gastr. paški sir trdi, mastni, slani sir iz ovčjega mleka ♪
- pášnik -a m (ȃ) s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce ♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli ♪
- pášništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z izkoriščanjem pašnikov: sadjarstvo in pašništvo ♦ agr. čredilno pašništvo paša živine s stalnim menjavanjem mesta na pašniku ♪
- pášnja -e ž (ā) star. paša, pasenje: poleg pašnje opravlja tudi druga dela pri hiši / pašnja goveda ♪
- pášta -e ž (ȃ) nar. primorsko jed iz testenin: jesti, kuhati pašto // testenine: narediti pašto iz šestih jajc ♪
- paštašúta -e ž (ȗ) nar. primorsko jed iz testenin in preliva: naročiti paštašuto // kuhane testenine sploh: paštašuta s sirom ♪
- pášten -tna m (ā) nar. primorsko terasa, terasast svet, zasajen s trto: nanovo zasaditi pašten; obrani vinogradi na paštnih ♪
- paštéta in pastéta -e ž (ẹ̑) mazav mesni izdelek iz sesekljanega pretlačenega mesa, drobovine in začimb: kruh si je namazala s pašteto / gosja, jetrna, ribja pašteta // gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: peči paštete / mesna pašteta ♪
- paštétka in pastétka -e ž (ẹ̑) gastr. jed iz maslenega testa s pikantnim nadevom: pripraviti paštetke; za začetno jed so postregli s paštetkami // tak nadev, kuhan ali pečen: jetrne paštetke ♪
- pát -a m (ȃ) šah. položaj v igri, v katerem kralj ni napaden, vendar nima prostega polja za potezo: beli je upošteval možnosti pata ∙ publ. oboroževalna tekma vodi v neizbežen pat v neodločen položaj; neskl. pril.: pat pozicija ♪
- patakón -a m (ọ̑) nar. primorsko velik bakren kovanec: zapravil je zadnji patakon ♦ num. španski novec, kovan na Nizozemskem v 17. stoletju ♪
- patarén -a m (ẹ̑) zgod. pripadnik srednjeveške verske sekte zlasti v severni Italiji: katarci in patareni ♪
- patènt -ênta m (ȅ é) 1. z zakonom zaščitena izključna pravica gospodarskega izkoriščanja novega izuma za določeno dobo: dobiti patent za nov stroj; zaščititi izum s patentom; zakon o patentih ♦ jur. prodati patent prenesti patent in patentne pravice s kupno pogodbo // listina, s katero se daje izumitelju ta pravica: izdati patent; podpisati patent 2. zgod. zakon, listina, s katero je vladar podeljeval naslove, pravice, službe: razglasiti patent / februarski patent v stari Avstriji zakon, izdan 26. februarja 1861, s katerim je bil urejen državni zbor in njegove pristojnosti ter so bile dane deželne ustave; nevoljniški patent v fevdalizmu zakon, s katerim je Jožef II. leta 1782 odpravil nevoljništvo 3. pog. rob (oblačila) v
patentnem vzorcu: plesti, sparati patent; patent pri jopi ● pog. torba s pokvarjenim patentom s pripravo za zapiranje ♪
- patênten -tna -o prid. (ē) 1. nanašajoč se na patent 1: patentni urad; patentna pisarna; patentna prijava / patentna pravica / patentna listina 2. s širokim pomenskim obsegom ki ima v odnosu do stvari svoje vrste bolj popolne, dovršene lastnosti, značilnosti: kupila je nekaj navadnih in nekaj patentnih kozarcev za vkuhavanje; patentna ključavnica; patentna okna / patentni svinčnik ◊ obrt. patentni vzorec vzorec na pletenini iz menjavajočih se desnih in levih petelj ♪
- páter -tra m (á) član samostanskega reda, ki je duhovnik; oče: sprejel ga je star pater / kot pristavek k imenu pater [p.] Stanislav Škrabec ♪
- paternalístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na paternalizem: paternalistični odnosi / paternalistično vodenje države ♪
- paternalízem -zma m (ȋ) soc., ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja navidez pokroviteljski, zaščitniški odnos lastnika kapitalističnega podjetja do delavcev z namenom, da bi jih prisilil k pokorščini ♪
- paternóster -tra m (ọ́) teh. neprekinjeno krožno delujoče dvigalo s kabinami ali predali za prevoz oseb ali tovora: paternoster v skladišču se je pokvaril ♪
- paternóšter -tra [tudi tǝr] m (ọ́) star. priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca; rožni venec: v rokah je držala star paternošter; jagode na paternoštru ♪
38.680 38.705 38.730 38.755 38.780 38.805 38.830 38.855 38.880 38.905