Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (38.630-38.654) 
- parazít -a m (ȋ) 1. biol. živalski ali rastlinski organizem, ki živi na škodo drugega organizma; zajedavec: ta žival je parazit; rastlino je napadel parazit; živi kot parazit / fakultativni parazit zajedavec, ki lahko živi tudi brez gostitelja; obligatni parazit zajedavec, ki ne more živeti brez gostitelja 2. ekspr. kdor živi od dela drugega, na škodo drugega: vse življenje je ostal parazit; različni družbeni paraziti ♪
- parazíten -tna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitne rastline / parazitno življenje nekaterih ljudi ◊ elektr. parazitno nihanje nezaželeno nihanje, ki se pojavi neodvisno od obratovalne frekvence naprave ♪
- parazitírati -am nedov. (ȋ) publ. biti zajedavec, živeti kot zajedavec: te živali parazitirajo v črevesju / že dolgo samo parazitira ♪
- parazitízem -zma m (ȋ) 1. biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo, zajedavstvo: raziskovati parazitizem 2. ekspr. pojav, da kdo živi od dela drugega, na škodo drugega, zajedavstvo: opozoriti na parazitizem aristokracije; intelektualni parazitizem ♪
- parazitológ -a m (ọ̑) strokovnjak za parazitologijo: zborovanje parazitologov ♪
- parazitologíja -e ž (ȋ) veda o zajedavcih: razvoj parazitologije ♪
- parazitolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na parazitologe ali parazitologijo: parazitološke metode / parazitološki laboratorij / parazitološko zborovanje ♪
- parazítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na parazite: parazitske bakterije / parazitski bogataši / opustiti parazitsko življenje ♦ med. parazitske bolezni bolezni, ki jih povzročajo paraziti ♪
- parazítstvo -a s (ȋ) biol. pojav, da dva različna organizma živita v skupnosti, v kateri ima eden korist, drugi škodo: parazitstvo in mutualizem; pren. spoznal je njegovo pokvarjenost in parazitstvo; preprečevati družbeno parazitstvo ♪
- parazól -a m (ọ̑) 1. star. sončnik: sprehajala se je s svilenim parazolom / razpel je velik rdeč parazol 2. pog. dežnik: dež bo, vzemi parazol ♪
- parcéla -e ž (ẹ̑) odmerjeni del zemljišča, določen glede na lastništvo ali namen uporabe: izmeriti parcelo; prodal je vse svoje parcele; gozdne in travniške parcele; meja parcele / gradbena parcela na kateri je (lahko) stavba / razdeliti zemljišče na parcele ♦ jur. odpisati parcelo ♪
- parcelácija -e ž (á) delitev na parcele: zavarovati kmečko posestvo pred parcelacijo; parcelacija mestne površine // publ. delitev, razpadanje: parcelacija znanstvene discipline / politična parcelacija je škodovala gospodarskemu razvoju ♪
- parcélar -ja m (ẹ̑) ekspr. kdor ima v najemu manjše zemljišče: parcelarji in veliki kmetje ♪
- parcélen -lna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na parcelo: parcelna meja / parcelna razporeditev zemljišča ♦ geod. parcelna številka številka parcele v katastrski mapi; polit., soc. parcelni kmet kdor se preživlja z obdelovanjem lastnega majhnega zemljišča in z delom v industriji ali kmetijstvu; parcelno kmetijstvo kmetijsko gospodarstvo, ki temelji na majhnih, razdrobljenih kmečkih zemljiščih ♪
- parcélica -e ž (ẹ̑) nav. ekspr. manjšalnica od parcela: kupil si je parcelico ob morju ♪
- parcelírati -am nedov. in dov. (ȋ) deliti na parcele: parcelirati posestvo / njivo so parcelirali v majhne vrtičke parcelírati se publ. deliti se, razpadati: geografija se vedno bolj parcelira / stranka se je parcelirala ♪
- parciálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. delen, nepopoln: vsi poskusi so samo parcialni; to je parcialna rešitev / združili so vsa parcialna vprašanja ♦ mat. parcialni odvod odvod funkcije več neodvisnih spremenljivk na eno spremenljivko; med. parcialna resekcija pljuč parciálno prisl.: parcialno rešiti problem ♪
- párček -čka m (á) nav. ekspr. manjšalnica od par: po klopeh so posedali zaljubljeni parčki / kupil je parček papig / znamki sta natisnjeni v parčkih ♪
- pardón -a m (ọ̑) zastar. odpuščanje, oprostitev: izrazil mu je svoj pardon / nobenega pardona nočem ∙ pog. to moraš storiti brez pardona izraža nujnost, obveznost izpolnitve naročila, ukaza; pog. v svojih zahtevah ne pozna (nobenega) pardona je nepopustljiv ♪
- páre pár ž mn. (ā ȃ) pog. mrtvaški oder: položiti na pare; ležati na parah; ljudje so se zbrali ob parah ♪
- páren 1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve ◊ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo
stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo ♪
- páren 2 -rna -o prid. (ȃ) ki sestavlja par: zgornja in spodnja čeljust sta parni / parni organ; parna kost; parne plavuti rib / parno število število, ki je deljivo z dve ♦ kor. parni ples ples, ki ga plešeta plesalec in plesalka párno prisl.: kosti so v telesu večinoma parno razvrščene ♪
- parenhím -a m (ȋ) 1. biol. tkivo organa, bistveno za njegovo delovanje: parenhim jeter 2. bot. rastlinsko tkivo z različnimi funkcijami, katerega celice imajo tanke membrane: parenhim listov / asimilacijski, rezervni parenhim ♪
- parentéza -e ž (ẹ̑) 1. lingv. vrinjeni stavek, vrivek: parenteza je ločena z vejicama 2. knjiž., v prislovni rabi, v zvezi v parentezi izraža, da se kaj posebej ne poudarja; mimogrede: to povem v parentezi ♪
- parêre -a m (ȇ) knjiž. strokovno mnenje, navadno v pismeni obliki: oddati parere ♪
38.505 38.530 38.555 38.580 38.605 38.630 38.655 38.680 38.705 38.730 
