Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (38.505-38.529)



  1.      panó  -ja m (ọ̑) 1. plošča, na katero se pritrdijo razstavni predmeti, lepaki: na steni visijo panoji; v dvorani so že postavili panoje; panoji s fotografijami iz narodnoosvobodilne vojne / oglasni, reklamni pano; premični, viseči panoji 2. grad. sestavni del lahke, navadno odstranljive, premakljive stene: steno sestavljajo lesonitni panoji
  2.      pánoga  -e ž (á) navadno s prilastkom samostojen del, ki z drugimi tvori določeno širšo dejavnost: v svoji panogi je strokovnjak / ta gospodarska, športna panoga se dobro razvija; industrijske, proizvodne panoge; slikarska panoga; ta tekstilna panoga dela zlasti za izvoz; literatura kot panoga umetnosti / publ. žene sodelujejo v vseh panogah javnega življenja na vseh področjihekon. kapitalno intenzivne panoge pri katerih pride na zaposlenega razmeroma dosti kapitala; šport. tekmovati v alpskih panogah disciplinah
  3.      panonízem  -zma m () lingv. element jezika panonskih Slovanov v kakem drugem jeziku: panonizmi v stari cerkveni slovanščini
  4.      panónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Panonsko nižino: panonske vasi / panonska narečna skupina / Panonska nižina ♦ arhit. panonska hiša ozka nizka hiša s stenami iz ilovice in lesa ter s streho, krito s slamo; bot. panonski svišč rastlina z jajčasto suličastimi listi in olistanim steblom, Gentiana pannonica; lingv. panonska teorija teorija, po kateri je jezik panonskih Slovanov podlaga stari cerkveni slovanščini
  5.      panóptikum  tudi panóptik -a m (ọ́) 1. muzej voščenih lutk: obiskati panoptikum; tam je stal kot voščena lutka iz panoptikuma / panoptikum v Londonu; pren., knjiž. tu je panoptikum njegovih idej, zmag in porazov; njegovi junaki so figure iz panoptikuma slovenskega življenja v Cankarjevem času 2. nekdaj prostor, zlasti v cirkusu, z zanimivostmi, posebnostmi: v panoptikumu je videl žival z dvema glavama 3. nekdaj poslopje, prostor s pripravo za gledanje slik na platnu: stati pred panoptikumom
  6.      panoráma  -e ž () 1. pokrajina, ki se vidi z določenega, navadno višjega mesta: občudovati panoramo; s terase je lep pogled na panoramo / gorska panorama; panorama mesta; pren. Vojna in mir, ta velika zgodovinska panorama ∙ knjiž. z gradu je najlepša panorama razgled // um. slika, na kateri je upodobljena taka pokrajina: v jedilnici visijo panorame; panorama Kopra iz 18. stoletja; slikar panoram 2. publ., z rodilnikom velika količina, množina: panorama problemov // pregled: podati široko panoramo meščanske družbe; panorama sodobne jugoslovanske lirike; letošnja razstava je pomembna mednarodna panorama učbenikov 3. nekdaj naprava, ki omogoča (plastično) gledanje slik, fotografij: bioskop in panorama / vstopnica za panoramo // poslopje, prostor s to napravo: počakati koga pred panoramo
  7.      panorámski  -a -o prid. () nanašajoč se na panoramo: mesto z lepim panoramskim razgledom / kamera za panoramske posnetke; panoramska karta zemljevid s tako upodobitvijo zemeljskega površja, da vzbuja vtis plastičnosti; snemati panoramske slike; panoramska razglednica razglednica, večja od navadneavt. panoramsko steklo izbočeno vetrobransko steklo; gled. panoramski horizont; panoramske kulise
  8.      pánožíca  -e ž (-í) nav. mn., biol. protoplazemski podaljšek pri enoceličarjih, ki omogoča gibanje in lovljenje hrane: ameba se giblje s panožicami
  9.      pánpsihízem  -zma m (-) filoz. nauk, da ima tudi vsa materija elemente duševnega življenja
  10.      pánseksualízem  -zma m (-) psih., po Freudu nauk, da je spolni nagon osnova človekovega duševnega življenja: psihoanalitični panseksualizem
  11.      pánski 1 -a -o prid. () 1. ekspr. tak kot pri Panu: imeti panski obraz; panski smeh 2. knjiž., redko paničen: v panskem strahu je planil s postelje
  12.      pánslavístičen  -čna -o prid. (-í) nanašajoč se na panslaviste ali panslavizem: panslavistične ideje / panslavistične pesmi
  13.      pánslavízem  -zma m (-) ideja o kulturni vzajemnosti in politični združitvi vseh Slovanov: panslavizem v delih piscev 17. stoletja // zlasti v 19. stoletju gibanje, ki temelji na tej ideji: pristaš panslavizma / ruski panslavizem
  14.      pánslovánski  -a -o prid. (-) nanašajoč se na panslavizem: panslovanske tendence; ekspr. panslovanske iluzije
  15.      panteíst  -a m () pristaš panteizma: bil je panteist; deisti in panteisti
  16.      pánteon  -a m () 1. antično svetišče, posvečeno vsem bogovom: vidno mesto v panteonu je imel bog sonca; pren. s Prešernom smo stopili v panteon svetovne umetnosti 2. v nekaterih deželah poslopje z grobnico, grobnicami s posmrtnimi ostanki znamenitih ljudi: pokopali so ga v panteonu / Panteon v Parizu 3. vznes. skupnost znamenitih ljudi: ti možje so naš pesniški panteon
  17.      pánterski  -a -o prid. (á) ekspr. tak kot pri panterju: panterski skok; imela je panterske oči / stal je tam ves miren, nevaren, panterski
  18.      pantográf  -a m () teh. priprava za prerisovanje risb, zemljevidov, načrtov v povečanem ali zmanjšanem merilu: s pantografom povečati risbo ◊ elektr. tokovni odjemnik iz paličja na električnem vozilu za odvzemanje toka iz kontaktnega vodnika, škarjasti odjemnik
  19.      pantomíma  -e ž () gled. igra, v kateri izražajo igralci čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: igrati, uprizoriti pantomimo / baletna pantomima; pantomima treh klovnov
  20.      pantomímičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na pantomimike ali pantomimo: pantomimični gibi; pantomimične kretnje / pantomimični plesi pantomímično prisl.: pantomimično režirani prizori ∙ pantomimično je nakazal, da se ne strinja z mimiko
  21.      pantomímik  -a m (í) gled. igralec, ki izraža čustva in razpoloženje samo s kretnjami, mimiko, navadno ob spremljavi glasbe: nastopa znamenit pantomimik; spada v skupino modernih pantomimikov
  22.      paolán  -a m () v primorskem okolju, nekdaj kmet, ki stanuje v mestu, posestvo pa ima v okolici
  23.      pápa  -e ž (á) otr. jed: le jej, to je dobra papa
  24.      pàpá  medm. (-ā) otr. izraža pozdrav pri slovesu: pomahala je otroku: papa
  25.      papáči  -ja m () star., v meščanskem okolju ata, oče: za vse je papači dobro poskrbel

   38.380 38.405 38.430 38.455 38.480 38.505 38.530 38.555 38.580 38.605  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA