Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (37.705-37.729)


  1.      oslabíti  -ím dov., oslábil (ȋ í) 1. povzročiti, da kdo postane slab, onemogel: izguba krvi ga je oslabila; lakota oslabi človeka / s trganjem listov so rastlino oslabili 2. povzročiti, da kaj izgubi popolnost svojih značilnosti: s tem ugovorom je oslabil njihove dokaze; oslabiti napad // nav. 3. os. povzročiti, da kaj preneha (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: bolezen mu je oslabila moči; delo v neprimernih prostorih oslabi vid oslabíti se izgubiti popolnost svojih značilnosti; oslabeti: napadi so se oslabili oslabljèn -êna -o: oslabljeni interniranci; vrnil se je oslabljen; oslabljeno državo je bilo lahko premagati; oslabljeno telo ♦ lingv. oslabljen naglas; šah. kmet je oslabljen težko ga je braniti in lahko napadati; šport. moštvo je nastopilo v oslabljeni postavi v moštvu niso nastopili najboljši igralci ♪
  2.      osláden  -dna -o prid. (á) 1. nav. ekspr. zelo, neprijetno sladek: osladna jed, pijača; po grenki kavi se ji je zdela torta osladna // nekoliko sladek: kri ima osladen okus 2. zastar. brezokusen, neokusen: ker ni imel soli, je bilo meso osladno 3. ekspr. čustven, a vsebinsko prazen: osladen film; to je osladna zgodba / osladni pesniki // nenaraven, izumetničen: govoriti z osladnim glasom; osladen nasmeh; osladno govorjenje osládno prisl.: osladno govoriti ♪
  3.      osladíti  -ím dov., osládil (ȋ í) 1. narediti sladko: osladiti kavo; osladiti čaj z medom 2. ekspr. narediti kaj bolj prijetno, bolj srečno: to srečanje mu je osladilo dan; osladiti komu življenje / neprijetno sporočilo je osladila s prijaznimi besedami oslajèn -êna -o: zelo oslajena kava; kuhati jabolka v nekoliko oslajeni vodi ∙ knjiž. blizu izliva reke je morska voda oslajena manj slana ♪
  4.      osládnost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost osladnega: osladnost kave / osladnost njenega govorjenja / osladnosti in frazarjenja ni maral ♪
  5.      oslájati  -am nedov. (á) knjiž., redko delati kaj bolj prijetno, bolj srečno; sladiti: obiski so oslajali njegovo samotno življenje ♪
  6.      oslánjati  -am nedov. (ā) knjiž. naslanjati: oslanjati komolce ob kolena; oslanjati se na ograjo / oslanjati prevod na izvirnik / preveč se oslanjaš na njegovo mnenje preveč si odvisen od njegovega mnenja / ne gre, da bi se oslanjali na take ljudi imeli, dobivali pomoč, podporo pri takih ljudeh oslanjajóč -a -e: deloval je, oslanjajoč se na delavce ♪
  7.      oslaríja  -e ž (ȋ) slabš. neumno govorjenje ali ravnanje: kakšno oslarijo si spet naredil; takih oslarij ne bom poslušal / govoriti oslarije // kar je neumno sploh: take oslarije že dolgo nisem bral, gledal / napolnili so ti glavo z oslarijami neumnimi nazori, mislimi // v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo pustil službo — oslarija; spustiti se v boj s tem človekom, kakšna oslarija ♪
  8.      oslavíti  -ím tudi osláviti -im dov., oslávil; oslávljen in oslavljèn (ȋ í; ā ȃ) zastar. proslaviti: s tem dejanjem je oslavil domovino; oslaviti svoje ime; to je storil z namenom, da se oslavi ♪
  9.      oslávljati  -am nedov. (á) knjiž., redko ogovarjati, naslavljati: oslavljati koga (s) tovariš / med pripovedovanjem ga je neprenehoma oslavljala ♪
  10.      osledíti  -ím dov., oslédi in oslêdi; oslédil (ȋ í) 1. lov. izvohati sled: pes je osledil jazbeca 2. star. najti, odkriti: skrij denar, da ga otroci ne osledijo; iskal je izgubljeno kokoš, osledil pa je le nekaj perja ♪
  11.      oslepáriti  -im dov. (á ȃ) ekspr. ogoljufati, prevarati: pazi, da te ne bo osleparil / oslepariti koga za dobiček, pri kupčiji / ta fant jo bo osleparil, kakor je že marsikatero dekle ♪
  12.      oslepélost  -i ž (ẹ́) lastnost, stanje oslepelega: zaradi oslepelosti ni mogel več delati / kvariti si oči do oslepelosti ♪
  13.      oslepéti  -ím dov., oslépi (ẹ́ í) 1. postati slep: na starost je oslepel / kot podkrepitev naj oslepim, če lažem / oči so ji oslepele 2. ekspr. ne moči razsodno misliti, presojati: strast ga je tako prevzela, da je oslepel / kadar je prišla ona, je oslepel za vsa druga dekleta 3. knjiž. postati moten, neprozoren: če je steklo slabo, šipe oslepijo / ogledalo je oslepelo od vlage ● ekspr. ali ti je pamet oslepela zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. kar oslepel je od besa bil je zelo jezen oslepèl in oslepél -éla -o: oslepele oči; napol oslepela in gluha ženska ♪
  14.      oslepítev  -tve ž (ȋ) glagolnik od oslepiti ali oslepeti: oslepitev je bila takrat pogosta kazen / pri tej bolezni mu grozi oslepitev ♪
  15.      oslepíti  -ím dov., oslépi; oslépil (ȋ í) 1. narediti slepega: oslepiti ptiče; ujetnike so oslepili // s svojo svetlobo povzročiti, da kdo (skoraj) ne vidi: žarometi so ga oslepili / gledanje v sonce ga je oslepilo 2. ekspr. povzročiti, da kdo ne more razsodno misliti, presojati: ljubezen jo je oslepila; zmaga ga je oslepila ◊ agr. oslepiti brste, očesa izrezati jih pred cepljenjem ali pri oblikovanju krošnje oslepljèn -êna -o: oslepljen človek; biti oslepljen zaradi močne svetlobe; oslepljen od ljubezni ∙ knjiž., redko šipe so oslepljene motne, neprozorne ♪
  16.      oslépljati  -am nedov. (ẹ́) knjiž., redko slepiti, oslepljevati: močna svetloba ga osleplja oslepljajóč -a -e: oslepljajoči žarki sonca ♪
  17.      oslepováti  -újem nedov. (á ȗ) zastar. slepiti, oslepljevati: sonce oslepuje oslepujóč -a -e: oslepujoči bliski ♪
  18.      ôslica 1 -e ž (ó) manjšalnica od osla: vzel je oslico in nabrusil koso ♦ obrt. zlatarska oslica kalcedon, ki se uporablja za ugotavljanje karatov drage kovine; preizkusni kamen ♪
  19.      oslíčji  -a -e (ȋ) pridevnik od oslíca: osličje mleko ♪
  20.      oslíniti  -im dov. (í ȋ) 1. zmočiti s slino: osliniti cigaretni papirček; osliniti znamko; osliniti si prst / polž oslini kamen / žival mora krmo dobro prežvečiti in osliniti 2. ekspr. udariti: še eno tako reci, pa te bom oslinil oslínjen -a -o: z oslinjenim prstom si je pogladila obrvi ♪
  21.      oslojíti  -ím dov., oslójil (ȋ í) teh. prekriti s slojem česa: oslojiti ploščo ♪
  22.      oslómba  -e ž (ọ̑) knjiž. pomoč, podpora: pri njem je iskala oslombo; uporniki so imeli oslombo v vojaških silah sosednje države ♪
  23.      oslòn  -ôna m (ȍ ó) 1. glagolnik od osloniti: oslon na zid / oslon na tradicijo 2. knjiž. naslonjalo, naslonilo: obložiti oslon z blazino / naslonil se je na oslon pri stražnem stolpu 3. zastar. pomoč, podpora: on je bil njen oslon in up ♪
  24.      oslóna  -e ž (ọ̑) 1. knjiž., redko naslonjalo, naslonilo: sedel je v naslanjaču in se s komolcem opiral na oslono / oslona stola, zofe 2. zastar. pomoč, podpora: dajati komu moralno oslono ♪
  25.      osloníti  oslónim stil. -ím dov., oslônil stil. oslónil (ȋ ọ́, í) knjiž. nasloniti: osloniti puško na deblo / osloniti glavo na roke; osloniti se na vrata / prevodi so se zelo oslonili na izvirnik / trditve je oslonil na trdne dokaze naredil odvisne od njih / na koga se boš v težavah oslonil pri kom boš poiskal, dobil pomoč, podporo oslónjen -a -o: športna dejavnost je oslonjena na množičnost; na steno oslonjeno orodje ♪

   37.580 37.605 37.630 37.655 37.680 37.705 37.730 37.755 37.780 37.805  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA