Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (36.355-36.379)


  1.      oficiálen  -lna -o prid. (ȃ) uraden: oficialni sprejem; oficialno poročilo / oficialna politika / oficialni del programa se je že končal / oficialna vljudnost oficiálno prisl.: oficialno prositi za sodelovanje ♪
  2.      oficiálnost  -i ž (ȃ) uradnost: oficialnost obiska / publ. njegova literatura je nosila pečat oficialnosti / ni želel nobenih oficialnosti ♪
  3.      oficiánt  -a m (ā á) jur., v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji nižji uradnik; oficial: več let je bil oficiant ♪
  4.      ofícij  -a m (í) rel. del brevirja, ki se opravi v enem dnevu; dnevnice: brati oficij // vsakdanje obvezne molitve duhovnikov; brevir: opraviti oficij ♪
  5.      oficína  -e ž (ȋ) nekdaj (obrtna) delavnica: sprejeti koga v svojo oficino; lekarniška oficina ♪
  6.      oficinálen  -lna -o prid. (ȃ) farm. ki je sprejet v uradni seznam in opis zdravil: oficinalno zdravilo / oficinalne rastline ♪
  7.      oficír  -ja m (ȋ) član poveljniškega vojaškega osebja, častnik: postal je oficir; vojaki in oficirji / aktivni oficir; oficir za zvezo / oficir milice ♦ navt. oficir trgovske mornarice absolvent srednje ali višje pomorske šole; voj. oficir čin od podporočnika do polkovnika ali nosilec takega čina ♪
  8.      oficírček  -čka m (ȋ) ekspr. manjšalnica od oficir: na čelu je stopal suhljat oficirček; razorožili so tudi dva okupatorska oficirčka ♪
  9.      oficírski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oficirje, častniški: oficirska uniforma / oficirski poklic ♦ voj. oficirski čin čin od podporočnika do polkovnika ♪
  10.      oficírstvo  -a s (ȋ) 1. oficirski poklic: odločiti se za oficirstvo / ves čas svojega oficirstva še ni doživel takega trenutka 2. oficirji: sklicati oficirstvo štaba ♪
  11.      ofrákati  -am dov. (ȃ) ekspr. obleči v frak: za sprejem so ga ofrakali ofrákan -a -o: ofrakani natakarji ♪
  12.      ófrati  -am dov. in nedov. (ọ́) star. dati, darovati: ofral jim je lonec medu ∙ nižje pog. ali mi lahko ofraš pol ure časa žrtvuješ ♪
  13.      ofrèht  -êhta m (ȅ é) etn. povzročanje hrupni glasbi podobnega ropota komu na večer pred njegovim godom: delati ofreht ♪
  14.      ofrnážiti  -im dov. (á ȃ) nižje pog. ogoljufati, prevarati: prodajalec ga je hotel ofrnažiti; ofrnažil ga je pri kartanju ♪
  15.      ófrten  -tna -o prid. (ọ̑) nar. prevzeten, ošaben: ona je ofrtna // nar. dolenjsko lepo oblečen: kako si danes ofrtna ófrtno prisl.: ofrtno se oblači ♪
  16.      ófsajd  in óffside -a [ofsajd] m (ọ̑) šport. dejstvo, da je igralec pri nogometu, hokeju na ledu pri podaji bližje nasprotnikovih vrat kot nasprotni igralci, prehitek: razveljaviti gol zaradi ofsajda / doseči gol iz ofsajda; igralec je v ofsajdu; neskl. pril.: ofsajd položaj ♪
  17.      oftalmoskóp  tudi oftalmoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́) med. priprava za pregledovanje notranjosti očesa, zlasti očesnega ozadja ♪
  18.      ogába  -e ž (ȃ) knjiž. gnus: navdajati z ogabo // gnusoba: streslo jo je, ko je zagledala to ogabo ♪
  19.      ogáben  -bna -o prid., ogábnejši (á ā) ki vzbuja gnus: očistiti mora to ogabno sluz / zbudil se je z ogabnim okusom v ustih / ekspr. to so le ogabna namigovanja grda, zlobna ogábno prisl.: ogabno smrdi ♪
  20.      ogábiti  -im dov. (á ȃ) zastar. pristuditi: s preveliko strogostjo so mu ogabili šolo; svet se mu je ogabil ♪
  21.      ogábnež  -a m (ȃ) ekspr. nemoralen, pokvarjen človek: s tem ogabnežem nočem imeti opravka ♪
  22.      ogábnica  -e ž (ȃ) ekspr. nemoralna, pokvarjena ženska: ne poslušaj te ogabnice ♪
  23.      ogál  -a [au̯] m (ȃ) star. ogel: hrbet in ogali knjige so usnjeni; ogal rute / sedla je na ogal pri peči / izginiti za ogalom ♪
  24.      ogárati  -am dov. (ȃ) 1. nar. ostrgati ščetine, ogoliti: ogarati prašiča 2. star. odrgniti, oguliti: platnena srajca ga je ogarala po vratu ogáran -a -o: ogarana koža; tovor je nosila stara ogarana mula ♪
  25.      ógel 1 ógla [ǝu̯] m (ọ̑) 1. del predmeta, kjer se stikata dva ali več njegovih robov, ploskev: ta predmet ima štiri ogle; zadeti se ob mizni ogel; ogel rute se je začel cefrati; miza je na štiri ogle štirioglata / ležal je na peči in segel na ogel po cigarete / zasmejal se je z ogli ustnic kotički ♦ geom. stikališče vsaj treh robov telesa // prostor ob tem delu: sedeti na oglu mize 2. del stavbe, kjer se stikata zunanji steni: avtomobil je poškodoval hišni ogel; prišel je izza ogla; veter piha okrog oglov; ekspr. izginil je za oglom // prostor ob tem delu: čakati koga na oglu; stati na oglu ● ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; preg. žena podpira tri ogle hiše, mož pa enega glavno skrb za dom, družino ima žena ♪

   36.230 36.255 36.280 36.305 36.330 36.355 36.380 36.405 36.430 36.455  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA