Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (36.130-36.154)



  1.      odskóčnica  -e ž (ọ̑) publ. kar omogoča kako dejavnost, izhodišče: mesto je bilo odskočnica za tihotapljenje zlata
  2.      odskòk  -óka in -ôka m ( ọ́, ó) glagolnik od odskočiti: umaknil se je s hitrim odskokom / odskok padalcev iz letala ∙ publ. odskok od pravil odmik, oddaljitevšport. začetni del skoka
  3.      odsléj  in odslèj prisl. (ẹ̑; ) 1. odzdaj: odslej ne boš šla nikamor več sama 2. od takrat: odslej se je moral sam preživljati
  4.      odslikáva  -e ž () knjiž. prikaz, izraz: njegova drama je groteskna odslikava stvarnosti
  5.      odslikávati  -am nedov. () knjiž. kazati, izražati: v prozi je odslikaval zgodovino svojega časa / pisava odslikava potek misli
  6.      odsloníti  -slónim stil. -ím dov., odslônil stil. odslónil ( ọ́, í) star. odmakniti: brez truda je odslonil desko, ki je zapirala vhod / odslonil je vrata in vstopil
  7.      odslovítev  -tve ž () glagolnik od odsloviti: njena hladna odslovitev ga je presenetila / preprečiti odslovitev delavca
  8.      odslovíti  -ím dov., odslóvil ( í) 1. z besedami, kretnjo sporočiti komu, naj odide: odsloviti spremljevalca; grobo ga je odslovila / odslovila je že več snubcev zavrnila; pren. tako misel je hitro odslovil 2. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo ni več v delovnem razmerju; odpustiti: odslovili so več delavcev / odsloviti iz službe odslovln -êna -o: odslovljeni delavci
  9.      odslúžek  -žka m () v kmečkem okolju delo, s katerim se nadomesti dolžno plačilo za kaj: vse ti bom vrnil z odslužkom / dajal jim je hrano in stanovanje na odslužek
  10.      odsluževáti  -újem nedov.) v kmečkem okolju z delom nadomeščati dolžno plačilo za kaj: odsluževati vozarino, zemljo / najemnino in hrano je odsluževala z delom v kuhinji
  11.      odslužíti  in odslúžiti -im dov. ( ú) 1. v kmečkem okolju z delom nadomestiti dolžno plačilo za kaj: vsega posojenega denarja mu še ni odslužil; stanovanje in hrano jim je morala odslužiti 2. končati določen čas trajajočo obvezno dejavnost: odslužiti vojaški rok / ekspr. odslužiti vajensko dobo / pog. odslužiti kazen prestati 3. ekspr. izrabiti se, dotrajati: cesta je odslužila; stroji so že odslužili // zaradi starosti postati nesposoben za delo: hotel se je znebiti hlapca, ki je že odslužil / ko je pes odslužil, ga je dal ustreliti odslúžen -a -o: stari odsluženi viničarji; pohištvo je bilo staro in odsluženo
  12.      odsmejáti se  -sméjem se tudi -ím se dov., odsméj se in odsmèj se odsméjte se; odsmejál se (á ẹ́, í) ekspr. 1. smeje se oditi: fantje so se odsmejali po vasi 2. prenehati se smejati: smejal se je in smejal, a se je nazadnje le odsmejal
  13.      odsodíti  in odsóditi -im dov. ( ọ́) zastar. določiti, razsoditi: odsoditi kazen; tako je odsodil / rojenice so otroku odsodile napovedale usodo odsójen -a -o: odsojeno mi je bilo, da grem
  14.      odsónčen  -čna -o prid. (ọ̑) knjiž. osojen: na odsončni strani debla so nastale razpoke
  15.      odsopíhati  -am dov. (í) sopihajoč oditi: za hip se je ustavil, nato pa je spet odsopihal dalje / ekspr. vlak je z zamudo odsopihal s postaje odpeljal
  16.      odsôpsti  -sôpem dov., odsópel in odsôpel odsôpla (ó) sopeč oditi: pritekel je do hiše in nato odsopel v vežo / ekspr. ladja je odsopla iz zaliva odplula odsôpsti se prenehati sopsti: ko se je odsopla, je mirno spregovorila; tekel je, da se še dolgo ni mogel odsopsti / ustavil se je in sedel, da bi se malo odsopel
  17.      odsôten  -tna -o prid. (ó) ki ni v določenem času na določenem mestu: zapisati imena odsotnih učencev; tudi danes je odsoten; biti opravičeno, službeno odsoten // ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe: opazil je, da postaja tiha in odsotna / pogledal ga je z odsotnim pogledom; njegov obraz je bil miren in odsoten / duševno odsoten odsôtno prisl.: odsotno je strmel predse; sam.: narediti seznam odsotnih
  18.      odsôtnost  -i ž (ó) dejstvo, da je kdo odsoten: dolga odsotnost; zaradi odsotnosti večine članov je bil sestanek preložen; pren., publ. popolna odsotnost takih prizadevanj ∙ duševna odsotnost stanje človeka, ki z mislimi ne spremlja dogajanja okrog sebe
  19.      odspájkati  -am dov. () teh. s spajkanjem odstraniti: odspajkati konico
  20.      odspáti  -spím dov., odspì odspíte; odspál (á í) redko prespati: po kosilu je odspal dve uri
  21.      odspód  prisl. (ọ̑) pog. spodaj: hišnik stanuje odspod; prim. spod
  22.      odspôdaj  prisl. (ó) pog. spodaj: odspodaj so vrata zaklenjena; prim. spodaj
  23.      odspréd  prisl. (ẹ̑) pog. spredaj: odspred stojijo otroci ∙ pog. pokrpan je odspred in odzad zelo; prim. spred
  24.      odsprédaj  prisl. (ẹ́) pog. spredaj: njeni lasje so odspredaj lepi, gosti, črno rjavi; prim. spredaj
  25.      odsŕkati  -am dov.) srkajoč odpiti: odsrkal je še nekaj vina iz kozarca odsŕkati se knjiž., redko s srkom, slišno odteči: ko se je val odsrkal, so se znova prikazale skale

   36.005 36.030 36.055 36.080 36.105 36.130 36.155 36.180 36.205 36.230  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA