Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (34.580-34.604) 
- nôvoklasicízem -zma m (ō-ȋ) um. neoklasicizem: stavba pred magistratom je zgrajena v slogu novoklasicizma ♪
- novoknjížen -žna -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na novo književnost, zlasti iz druge polovice 19. stoletja: novoknjižne besede; novoknjižne izposojenke iz drugih slovanskih jezikov ♪
- nôvokŕščenec -nca m (ō-ŕ) rel. kdor je bil nedavno, pred kratkim krščen: odrasli novokrščenci ♪
- novoléten -tna -o prid. (ẹ̑) 1. nanašajoč se na novo leto: novoletni dan; novoletne čestitke; novoletna darila; novoletno praznovanje / novoletni popust pri nakupu 2. v zvezi novoletna jelka majhna smreka ali jelka, okrašena za novo leto: okrasiti novoletno jelko // novoletna prireditev za otroke, navadno z obdarovanjem: v šoli so organizirali novoletno jelko / za novoletno jelko so otrokom uprizorili Sneguljčico ♪
- novomášen -šna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na novo mašo: novomašna pridiga / novomašno slavje ♪
- novooblíkarski -a -o prid. (ȋ) lingv. nanašajoč se na oblike, vpeljane v slovenski knjižni jezik okoli leta 1848: novooblikarska vnema / novooblikarski vihar polemika zaradi teh oblik ♪
- nôvopečèn in nôvo pečèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) nav. šalj. ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novopečeni kritik, strokovnjak / novopečeni doktor ♪
- nôvoporočèn in nôvo poročèn -êna -o prid. (ō-ȅ ō-é) pravkar ali pred kratkim poročen: poslovil se je od novoporočene hčere ♪
- nôvoporočênec -nca m (ō-é) nav. dv. in mn. kdor je bil pravkar ali pred kratkim poročen: novoporočenca sta odpotovala ♪
- nôvoporočênka -e ž (ō-é) pravkar ali pred kratkim poročena ženska: novoporočenka je stopila iz dvorane ♪
- nôvoromántičen -čna -o prid. (ō-á) lit. neoromantičen: novoromantična umetnost / novoromantične prvine v Cankarjevih delih ♪
- nôvoromántik -a m (ō-á) lit. neoromantik: Murn je izrazit novoromantik ♪
- nôvoromántika -e ž (ō-á) lit. neoromantika: pesem je nastala pod vplivom novoromantike ♪
- novosélec -lca m (ẹ̑) knjiž., redko priseljenec: bivališča novoselcev ♪
- novóst -i ž (ọ̑) 1. kar se v določenem okolju prvič uvede, pojavi: predpis je bil novost; odklanjati, uvajati novosti; pomembna novost; stilna, tehnična novost; novosti v proizvodnji / glasbene, knjižne, modne novosti 2. lastnost, značilnost novega: novost metode 3. zastar. novica, vest: izvedel je zanimivo novost ♪
- novostrújar -ja m (ȗ) žarg., lit. dekadent, naturalist: brati dela novostrujarjev ♪
- novostrújarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na novostrujarje: novostrujarska literatura ♪
- novotaríja -e ž (ȋ) nav. slabš. novost: odklanjati, uvajati novotarije; je proti vsaki novotariji; nepotrebne novotarije / šolske novotarije ♪
- novotárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na novotarje ali novotarstvo: novotarski cilji / novotarski pisatelj ♪
- novotárstvo -a s (ȃ) nav. slabš. uvajanje česa novega zlasti v umetniško, literarno delo: biti proti novotarstvu; zagovornik pesniškega novotarstva ♪
- novotvórba -e ž (ọ̑) 1. med. skupek izrojenih celic kakega tkiva: zdraviti novotvorbe 2. ekspr. kar je bilo nedavno narejeno: železobetonska novotvorba ◊ lingv. beseda ali zveza, ki še ni splošno uveljavljena ♪
- novoválovec -vca m (ȃ) žarg., film. predstavnik novega vala: režiserji stare generacije in novovalovci ♪
- novovérec -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je nove vere, veroizpovedi: v družini so bili vsi novoverci / slovenski novoverci protestanti ♪
- nôvovisôkonémški -a -o prid. (ō-ō-ẹ́) lingv. ki sloni na osrednjih in južnih nemških narečjih od 16. stoletja dalje: novovisokonemški jezik ♪
- nôvozapádel in nôvo zapádel -dla -o [ǝu̯] prid. (ō-ā ō-á) knjiž. nedavno zapadel, nov: novozapadli sneg je zabrisal vse sledove ♪
34.455 34.480 34.505 34.530 34.555 34.580 34.605 34.630 34.655 34.680 
