Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (34.055-34.079)


  1.      nevrédnež  -a m (ẹ̑) star. malovreden, ničvreden človek: spraševala se je, kako je mogla ljubiti takega nevredneža; shajal se je z nevredneži in pijanci ♪
  2.      nevrédnica  -e ž (ẹ̑) star. malovredna, ničvredna ženska: veliko hudega jim je storila ta nevrednica ♪
  3.      nèvrédnost  -i ž (ȅ-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od vrednega: hitro je spoznal nevrednost razstavljenih predmetov / presoditi vrednost in nevrednost literarnega dela ♪
  4.      nevrédnost  -i ž (ẹ́) star. malovrednost, ničvrednost: težko je bilo živeti s sosedi zaradi njihove nevrednosti ♪
  5.      nèvrednôta  -e ž (ȅ-ó) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrednote: zamenjavati vrednote z nevrednotami; moralne vrednote in nevrednote ♪
  6.      nèvrême  -éna s (ȅ-é ȅ-ẹ́) knjiž. slabo vreme: hodil je na sprehod tudi ob nevremenu ♪
  7.      nevrítis  -a m (ȋ) med. vnetje živca: imeti nevritis ♪
  8.      nèvrnítev  -tve ž (ȅ-ȋ) knjiž., ekspr. kar je nasprotno, drugačno od vrnitve: mučila ga je zavest nevrnitve / leta, obsojena na nevrnitev ∙ vznes. oditi v nevrnitev umreti ♪
  9.      névrokirurgíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) kirurgija, ki se ukvarja z boleznimi živcev: razvoj nevrokirurgije // tako zdravljenje: nevrokirurgija se je zadnje čase zelo razširila ♪
  10.      nevrologíja  -e ž (ȋ) veda o živčnem sistemu, živčnih boleznih in o njihovem zdravljenju: razvoj nevrologije ♪
  11.      nevrón  -a m (ọ̑) anat. živčna celica z vsemi svojimi izrastki: prenos dražljajev opravljajo nevroni; nevroni možganov ♪
  12.      névropatologíja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o vzrokih, nastanku in razvoju živčnih bolezni: razvoj nevropatologije ♪
  13.      névropsihiáter  -tra m (ẹ̑-á) zdravnik specialist za nevropsihiatrijo: posvetovanje nevropsihiatrov ♪
  14.      névropsihiatríja  -e ž (ẹ̑-ȋ) veda o živčnih, duševnih motnjah in boleznih ter o njihovem zdravljenju: razvoj nevropsihiatrije; specializacija iz nevropsihiatrije ♪
  15.      nevrótičen  -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na nevrotike ali nevrozo: nevrotičen otrok; biti nevrotičen / nevrotična bolezen, depresija; nevrotično stanje / ekspr. biti ujet v nevrotičen krog svoje eksistence nevrótično prisl.: nevrotično motene osebe ♪
  16.      nevrótičnost  -i ž (ọ́) med. stanje nevrotičnega človeka: otrokova nevrotičnost jih je skrbela ♪
  17.      nevrótik  -a m (ọ́) med. kdor ima nevrozo: zdravljenje nevrotikov ♪
  18.      nèvsakdánji  -a -e prid. (ȅ-á) 1. ki ni vsakdanji: poleg vsakdanjega dela se je nabralo precej nevsakdanjih opravkov; nove, nevsakdanje skrbi / obiskali so ga nevsakdanji gostje; rada uporablja nevsakdanje besede / ljudje so z zanimanjem opazovali nevsakdanji prizor / ekspr. vsi ga spoštujejo, nevsakdanji človek je 2. nav. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: pokazal je nevsakdanji pogum; nevsakdanja nadarjenost, sposobnost nèvsakdánje prisl.: nevsakdanje se oblačiti; sam.: zgodilo se je nekaj nevsakdanjega ♪
  19.      nèvsakdánjost  -i ž (ȅ-á) lastnost, značilnost nevsakdanjega: nevsakdanjost dogodka ♪
  20.      nèvseljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vseljiv: blok je še nevseljiv / lastnik nevseljivega stanovanja zasedenega ♪
  21.      nèvsiljív  -a -o prid. (ȅ-ȋ ȅ-í) ki ni vsiljiv: prijazen, nevsiljiv človek / nevsiljive vzgojne metode; nevsiljivo vedenje / nevsiljiva reklama / nevsiljiv vonj cvetja; blago z nevsiljivim vzorcem; nevsiljiva barva; po prostoru se je razlegala nevsiljiva glasba nèvsiljívo prisl.: nevsiljivo se oblačiti; nevsiljivo ponujati kaj; nevsiljivo zagovarja svoje mnenje; nevsiljivo vljuden človek ♪
  22.      nèvsiljívost  -i ž (ȅ-í) lastnost nevsiljivega človeka: poznam njegovo skromnost in nevsiljivost / nevsiljivost vedenja in nastopa ♪
  23.      nèvšéčen  -čna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) star. ki (komu) ni všeč, ne ugaja: že na prvi pogled jim je bil nevšečen / okus te jedi ji je bil nevšečen; to delo mu je nevšečno / mnogo deklet je še bolj nevšečnih od nje neprivlačnih, neprikupnih nèvšéčno prisl.: stvar se je nevšečno končala; nevšečno opazovati / v povedni rabi zelo nevšečno mi je, da vam moram sporočiti to novico ♪
  24.      nevšéčen  -čna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) ki povzroča neprijetnosti, težave: nevšečen dogodek, opravek; v zelo nevšečnem položaju je ● nar. že ves dan je nevšečen zaradi tega slabe volje, nerazpoložen ♪
  25.      nevšéčnež  -a m (ẹ̑) ekspr. neprijeten, zoprn človek: nihče ne mara tega nevšečneža ♪

   33.930 33.955 33.980 34.005 34.030 34.055 34.080 34.105 34.130 34.155  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA