Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (33.930-33.954)



  1.      nèumétnost  -i ž (-ẹ́) kar je nasprotno, drugačno od umetnosti: skušali so odkriti, kaj je umetnost in kaj neumetnost / ekspr. v gledališko življenje so vnašali neznanje in neumetnost
  2.      nèumevajóč  tudi nèumevajòč -óča -e prid. (-ọ̄ -ọ́; - -ọ́) star. nerazumevajoč: od njega niso pričakovali tako neumevajočega mnenja / srečala je njegov neumevajoči pogled
  3.      nèuméven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) star. nerazumljiv: neumevna razlaga / nagovoril ga je v njemu neumevnem jeziku nèumévno prisl.: neumevno govoriti / v povedni rabi zdelo se mu je neumevno, da ga je zavrnila
  4.      nèumirljív  -a -o prid. (- -í) ki se ne da umiriti: neumirljiv fant / ekspr. neumirljivo iskanje resnice
  5.      nèumljív  -a -o prid. (- -í) knjiž. nerazumljiv: neumljivi pojavi; neumljiva beseda, razlaga / neumljivo otroško govorjenje / ekspr. neumljiva sreča zelo velika
  6.      nèumljívost  -i ž (-í) knjiž. nerazumljivost: njegovih pesmi zaradi neumljivosti niso brali
  7.      neúmnež  -a m () ekspr. neumen človek: tak neumnež, kot je on, vse narobe naredi / dela se neumneža, ki ne zna do pet šteti / kot psovka stoj, neumnež, da ne boš vsega pohodil
  8.      neúmnica  -e ž () ekspr. neumna ženska: ošabna neumnica / bila je prava neumnica, vse jim je povedala / kot psovka neumnica, še tega ne znaš
  9.      neúmnik  -a m () knjiž., redko neumen človek: zmerjala ga je z neumnikom
  10.      neúmnost  -i ž (ú) 1. lastnost neumnega človeka: njegovo neumnost so hitro opazili / obžalovali so neumnost njegove odločitve / pooseb. molči, neumnost neumna 2. ekspr. neumno govorjenje ali ravnanje: ta prepoved se mu je zdela neumnost / govoriti neumnosti; slabš. klatiti, kvasiti neumnosti; počenjati, uganjati neumnosti; kakšno neumnost je spet povedal / kot vzklik nobenih neumnosti // kar je neumno sploh: take neumnosti še nisem bral, gledal / napolnili so mu glavo z neumnostmi neumnimi nazori, mislimi 3. v medmetni rabi izraža negativen odnos do povedanega: pravi, da bo zamenjal službo - neumnost; neumnost, tega ne verjamem 4. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi iz neumnosti, po neumnosti izraža, da je kaj nastalo brez pravega vzroka ali podlage: storiti kaj iz neumnosti; po neumnosti izgubiti delo; prav po neumnosti sem se udaril
  11.      nèumóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) zastar. neutruden, neutrudljiv: neumoren delavec / njen plesalec je bil neumoren / neumorna delavnost, pridnost nèumórno prisl.: neumorno delati, pisati
  12.      nèumrljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki ne umre: noben človek ni neumrljiv ♦ rel. neumrljiva duša 2. zastar. nesmrten: neumrljiv pesnik / neumrljivo upanje neminljivo
  13.      neúmščina  -e ž () nar. neumno govorjenje ali ravnanje; neumnost: kakšno neumščino si spet naredil
  14.      nèuničljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki se ne da uničiti: neuničljiva energija / ekspr.: neuničljiv narod; zdelo se je, da je sovražnik neuničljiv / ekspr. to je njihova neuničljiva pravica ∙ ekspr. vse dni dela, neuničljiv je zelo delaven; ekspr. v svojem optimizmu je neuničljiv vedno je optimističen // ekspr. trden, trpežen: neuničljivi čevlji; to blago je res neuničljivo 2. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: neuničljivo voljo ima; neuničljivo upanje
  15.      nèuničljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neuničljivega: neuničljivost snovi / ekspr. prepričanje o neuničljivosti čet
  16.      nèuniformíran  -a -o prid. (-) ki ni uniformiran: neuniformirani ljudje; pren., ekspr. neuniformiran način življenja
  17.      nèupogljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost neupogljivega: neupogljivost materiala; pren. njegova neupogljivost jih je spodbujala; neupogljivost volje, značaja
  18.      nèuporába  -e ž (-) kar je nasprotno, drugačno od uporabe: neuporaba besede; neuporaba grožnje, sile
  19.      nèuporáben  -bna -o prid. (-ā) ki se ne da uporabiti, uporabljati: neuporabni prostori; stroj je neuporaben; zaradi tega živila še niso neuporabna / ekspr. neuporaben človek je / ekspr. neuporabno dramsko delo slabo, nekvalitetno
  20.      nèuporabljív  -a -o prid. (- -í) neuporaben: soba je zaradi vlage neuporabljiva
  21.      nèuporábnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost neuporabnega: neuporabnost motorja jim je onemogočila polet / tekma je bila prekinjena zaradi neuporabnosti igrišča / ekspr. pritoževal se je nad njeno nedelavnostjo in neuporabnostjo
  22.      nèupoštévan  -a -o prid. (-ẹ́) ki ni upoštevan: neupoštevani predlogi, vzroki; njegove besede, želje so ostale neupoštevane / malo znani, neupoštevani ljudje
  23.      nèupoštéven  -vna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) knjiž. ki se ne da upoštevati: neupošteven predlog, ugovor; opravičilo se mu je zdelo neupoštevno
  24.      nèupravíčen  -a -o prid. (-) ki ni upravičen, ni utemeljen: neupravičen očitek, sum; njegov strah je neupravičen; neupravičena zahteva / neupravičeno bogatenje / neupravičen lov nedovoljenneprav. zaradi neupravičenih ur je bil dijak kaznovan neopravičenih ur nèupravíčeno prisl.: neupravičeno grajati, kaznovati
  25.      nèupravíčenec  -nca m (-) kdor nima pravice do česa: zgodilo se je, da so dobili nakaznice neupravičenci, upravičenci pa ne

   33.805 33.830 33.855 33.880 33.905 33.930 33.955 33.980 34.005 34.030  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA