Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (33.755-33.779)



  1.      nèspodbúden  -dna -o prid. (-ū) ki ni spodbuden: na svojo prošnjo je dobil zelo nespodbuden odgovor; možnosti za zaposlitev so bile precej nespodbudne nèspodbúdno prisl.: ti ukrepi so nespodbudno vplivali na izvoz
  2.      nèspodóba  -e ž (-ọ̑) star. nespodoben človek: to je sin tiste nespodobe / kot psovka izgini, nespodoba pijana // nespodobno dejanje: počenjati nespodobe
  3.      nèspodóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka spodobnosti, dostojnosti: nespodoben človek / nespodobne besede; pripovedoval jim je nespodobne šale; nespodobno govorjenje, ravnanje / knjiž. to je bil surov in nespodoben čas hud, težek nèspodóbno prisl.: nespodobno govoriti, se vesti; sam.: to pa res ni nič nespodobnega
  4.      nèspodóbnež  -a m (-ọ̑) ekspr. nespodoben človek: veljal je za nespodobneža
  5.      nèspodóbnost  -i ž (-ọ́) lastnost, značilnost nespodobnega: moti jih njegova nespodobnost / to je velika nespodobnost / govoriti nespodobnosti
  6.      nèspojljív  -a -o prid. (- -í) publ. nezdružljiv: to so nespojljive lastnosti / tako ravnanje je nespojljivo z moralo / nespojljiva nasprotja zelo velika
  7.      nèspokóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) star. nepoboljšljiv, zakrknjen: nespokoren hudodelec
  8.      nèspôlen  -lna -o prid. (-) ki je brez spolnih teženj: v romanu je prikazana kot nespolna ženska / nespolna ljubezen ◊ biol. nespolni rod nespolno se plodeča generacija pri rastlinah s prerodom; nespolno razmnoževanje razmnoževanje brez oploditve
  9.      nèsporazúm  -a m (-) 1. kar je nasprotno, drugačno od sporazuma: nesporazum med njima se je hitro poravnal; nesporazum med strankama 2. kar nastane zaradi nepravilnega razumevanja česa: nesporazum v debati je nastopil zaradi nepoučenosti nekaterih; film temelji na komiki nesporazumov / ekspr., kot podkrepitev da ne bo nesporazuma: to je pravzaprav vaša dolžnost / knjiž. mišljenje, naj se umetnost zapira v ozke meje, je nesporazum zmota, zabloda 3. nav. mn., evfem. prepir, spor: pogosti nesporazumi mu onemogočajo zbrano delo; poravnati nesporazume
  10.      nèsporazúmek  -mka m (-) ekspr. manjšalnica od nesporazum: nesporazumek se je hitro poravnal; obžalovanja vredni nesporazumki
  11.      nèspóren  -rna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) 1. ki ni sporen: nesporna lastnina; nesporna trditev, zahteva ♦ jur. nesporni postopek nepravdni postopek 2. publ. nedvomen, gotov: nesporen talent; čaka ga nesporen uspeh; njegove zasluge so nesporne / nesporno priznanje zasluženo nèspórno prisl.: nesporno ugotoviti kaj; nesporno kvalitetni solisti
  12.      nèsposóben  -bna -o prid. (-ọ́ -ọ̄) ki mu manjka sposobnosti: nesposoben delavec; življenjsko nesposoben človek; pri taki vzgoji postane otrok nesposoben samostojno delati in misliti / plačilno nesposoben ki ni sposoben poravnati svojih plačilnih obveznosti // ki zaradi bolezni, starosti ne more opravljati določenega dela ali funkcije: bolnik je nesposoben za gibanje / biti nesposoben za delo; stalno nesposoben za vojaško službo
  13.      nèsposóbnost  -i ž (-ọ́) lastnost nesposobnega človeka: načrta niso uresničili zaradi nesposobnosti sodelavcev; življenjska nesposobnost / stalna vojaška nesposobnost; trajna nesposobnost za delo
  14.      nèspoštljív  -a -o prid. (- -í) ki mu manjka spoštljivosti, vljudnosti: fant je precej nespoštljiv / nespoštljiv odnos do sodelavcev / nespoštljiva beseda, kritika nèspoštljívo prisl.: zelo nespoštljivo je govoril o njem
  15.      nèspoštljívost  -i ž (-í) lastnost nespoštljivega človeka: fantova nespoštljivost ga skrbi / bil je užaljen zaradi njegove nespoštljivosti
  16.      nèspotakljív  -a -o prid. (- -í) ekspr. dostojen, spodoben: nespotakljive pesmi / imela je še kar nespotakljivo obleko
  17.      nèspovédan  -a -o prid. (-ẹ̑) v krščanskem okolju ki ni spovedan: umrl je nespovedan
  18.      nèspoznáten  -tna -o prid. (-ā) knjiž. nespoznaven: od jeze je postal njen obraz skoraj nespoznaten / nespoznatni vzroki nedoumljivi
  19.      nèspoznátnost  -i ž (-á) knjiž. nedoumljivost: nespoznatnost smisla njegovih besed
  20.      nèspoznáven  -vna -o prid. (-ā) ki se ne da spoznati: tako se je spremenila, da je bila nespoznavna; trupla ponesrečencev so nespoznavna // nedoumljiv: z razumom nespoznavne skrivnosti; ekspr. nespoznavna pota usode
  21.      nèspoznávnost  -i ž (-á) lastnost, značilnost nespoznavnega: zaradi nespoznavnosti ponesrečencev so morali preiskavo odložiti / nespoznavnost bistva stvari nedoumljivostekspr. spremenil in postaral se je do nespoznavnosti zelo
  22.      nèspravljív  -a -o prid. (- -í) 1. ki si ne prizadeva za spravo, jo zavrača: nespravljiv človek; nestrpen je in nespravljiv / nespravljiv sovražnik / njegov odgovor je nespravljiv 2. ekspr. ki se ne da odpraviti, izravnati: nespravljiva nasprotja, nesoglasja nèspravljívo prisl.: nespravljivo govoriti; nespravljivo sovražen
  23.      nèspravljívost  -i ž (-í) lastnost, značilnost nespravljivega človeka: bal se je njene nespravljivosti; nespravljivost sovražnikov
  24.      nèspremenljívka  -e ž (-) knjiž., navadno v povedni rabi, navadno s prilastkom kar je stalen, nespremenljiv del česa: strah je nespremenljivka njegove zavesti
  25.      nèspréten  -tna -o prid. (-ẹ́ -ẹ̄) ki mu manjka spretnosti: nespreten lovec; pri delu je precej nespreten; nespretna igralka nèsprétno prisl.: nespretno lagati, pisati

   33.630 33.655 33.680 33.705 33.730 33.755 33.780 33.805 33.830 33.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA