Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (32.980-33.004)


  1.      nèkrítičen  -čna -o prid. (ȅ-í) ki ni kritičen: nekritična ocena filma / imeti nekritičen odnos do česa / zavajati nekritične ljudi / nekritično posnemanje nèkrítično prisl.: nekritično sprejemati pripombe; nekritično uporabiti gradivo ♪
  2.      nèkrítičnost  -i ž (ȅ-í) lastnost, značilnost nekritičnega: nekritičnost ocene / mladostna nepremišljenost in nekritičnost ♪
  3.      nèkrívda  -e ž (ȅ-ȋ) knjiž. kar je nasprotno, drugačno od krivde: dognati, dokazati nekrivdo / bil je prepričan o njegovi nekrivdi; občutek nekrivde / svet krivd in nekrivd ♪
  4.      nekrobióza  -e ž (ọ̑) med. postopno prenehavanje življenjskih procesov v delu organizma, odmiranje: nekrobioza tkiva ♪
  5.      nekrofilíja  -e ž (ȋ) med. bolezenska spolna nagnjenost do mrličev ♪
  6.      nekrológ  -a m (ọ̑) kratek članek o delu in življenju nedavno umrlega: napisati nekrolog; ganljiv nekrolog; nekrolog pesniku / ekspr. knjiga je nekakšen nekrolog tej umetnostni smeri ♪
  7.      nekromantíja  -e ž (ȋ) v okultizmu napovedovanje človekove usode iz oblik, potez mrtvega bitja, zlasti človeka: ukvarjati se z nekromantijo ♪
  8.      nekrótičen  -čna -o prid. (ọ́) med. v katerem so prenehali življenjski procesi, odmrl: nekrotične celice; nekrotično tkivo ♪
  9.      nekróza  -e ž (ọ̑) med. 1. prenehanje življenjskih procesov v delu organizma ali organa, odmrtje: nekroza tkiva; posledice nekroze hrbtnega mozga 2. tkivo, v katerem so prenehali življenjski procesi, mrtvina: nastajanje nekroz ♪
  10.      nèkrščánski  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni krščanski: nekrščansko mišljenje / nekrščanska dežela / dali so mu nekrščansko ime // ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: nekrščanski naval na cestah / plačevati mu je moral nekrščanske obresti zelo visoke nèkrščánsko prisl.: ravnati nekrščansko ♪
  11.      nèkŕščen  -a -o prid. (ȅ-ŕ) ki ni krščen: nekrščen otrok / umrl je nekrščen ∙ ekspr. točiti nekrščeno vino (naravno) vino, ki mu ni dodana voda ♪
  12.      nèkrváv  -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki ni krvav: v roki je držal nekrvav meč / ekspr.: nekrvav boj; nekrvava zmaga ♪
  13.      néksus  -a m (ẹ̑) knjiž. zveza, povezanost: socialni neksus ♦ jur. kavzalni neksus zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; kavzalna zveza ♪
  14.      nékšen  -šna -o zaim. (ẹ̄) nar. nekak, nekakšen: nekšno divje veselje ga je obšlo ♪
  15.      néktar  -ja m (ẹ̑) 1. v grški mitologiji pijača, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo; pren. kelih strupa in kelih nektarja // knjiž., ekspr. zelo sladka alkoholna pijača: natočil si je tega nektarja / nektar življenja 2. bot. sladka tekočina, ki jo izločajo posebne žleze, navadno v cvetu: izločati nektar; čebele nabirajo nektar ♪
  16.      nektarína  -e ž (ȋ) sadno drevo ali njegov breskvi podoben okrogli koščičasti sad z gladko lupino: gojiti breskve in nektarine ♪
  17.      nékton  -a m (ẹ̑) biol. združba organizmov, ki plavajo v morju ali jezerih: nekton in plankton ♪
  18.      nèkúhan  -a -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kuhan: nekuhane jedi ♪
  19.      nèkultúra  -e ž (ȅ-ȗ) nav. ekspr. kar je nasprotno, drugačno od kulture: stanovanje je ogledalo človekove kulture ali nekulture / srčna nekultura / govorna, jezikovna nekultura ♪
  20.      nèkultúren  -rna -o prid. (ȅ-ȗ) ki ni kulturen: primitivna, nekulturna plemena / surov, nekulturen človek / težko se je znašel v grobem, nekulturnem okolju / nekulturna postrežba; nekulturno izražanje, vedenje nèkultúrno prisl.: nekulturno govoriti ♪
  21.      nèkultúrnost  -i ž (ȅ-ȗ) lastnost, značilnost nekulturnega človeka: to dejanje kaže njeno nekulturnost / nekulturnost odnosov / odpraviti nekulturnost postrežbe ♪
  22.      nèkúžen  -žna -o prid. (ȅ-ú) nenalezljiv: nekužno vnetje kože ♪
  23.      nèkvalificíran  -a -o prid. (ȅ-ȋ) ki ni kvalificiran, ni usposobljen: za tako delo je nekvalificiran / ekspr. nekvalificirano mnenje nestrokovno / nekvalificirani delavec delavec na delovnem mestu, za katero zadošča neposredno usposabljanje pri delu ♪
  24.      nèlagóden  tudi nèlágoden -dna -o prid. (ȅ-ọ́ ȅ-ọ̄; ȅ-á) 1. ki ni lagoden: okorne, nelagodne kretnje / njegovo življenje je bolj nelagodno kot lagodno 2. knjiž. neprijeten, neugoden: imeti nelagoden občutek pri čem / tesnoben, nelagoden mir; nelagodno razpoloženje nèlagódno tudi nèlágodno prisl.: nelagodno se počutiti ♪
  25.      nèlagódnost  tudi nèlágodnost -i ž (ȅ-ọ́; ȅ-á) lastnost, značilnost nelagodnega: motila ga je nelagodnost njenih kretenj // knjiž. neprijeten, neugoden občutek: ob njem ga je obšla nelagodnost; trenutni občutek ugodja se je spremenil v nelagodnost ♪

   32.855 32.880 32.905 32.930 32.955 32.980 33.005 33.030 33.055 33.080  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA