Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (31.230-31.254)



  1.      nadomestljív  -a -o prid. ( í) ki se da nadomestiti: ta izguba je nadomestljiva / ekspr. vsak človek je nadomestljiv
  2.      nadoméstnik  -a m (ẹ̑) star. kdor ima začasno položaj, funkcijo koga drugega; namestnik: zanj potrebujemo nadomestnika
  3.      nadomestováti  -újem nedov.) star. nadomeščati: nadomestuj me, dokler se ne vrnem / pokvarjene dele nadomestovati z novimi / dve deski sta mu nadomestovali posteljo / nadomestovati izgubo
  4.      nadoméščati  -am nedov. (ẹ́) 1. začasno imeti položaj, funkcijo a) koga drugega: nadomeščati direktorja, predsednika; nadomeščati obolelega igralca, učitelja / nadomeščal ga je v vseh zadevah / stroj ne more nadomeščati človeka b) česa drugega iste vrste: začasno bo ta stranska cesta nadomeščala glavno / prevodi ne morejo enakovredno nadomeščati izvirnikov; v tem stavku nedoločnik nadomešča predmetni odvisnik; umetne snovi vse bolj nadomeščajo naravne / žig nadomešča znamko // navadno v zvezi s s, z delati, da kaj drugega prevzame, dobiva položaj, funkcijo česa: nadomeščati obrabljene dele z novimi; to rusko črko nadomeščamo z znakom j / le kako bodo nadomeščali padle in ranjene / stric mu je nadomeščal očeta 2. delati, da kdo dobi kaj, kar po vrednosti, količini, funkciji ustreza prejšnjemu: s transfuzijami so mu nadomeščali odtekajočo kri / pomanjkljivo znanje je nadomeščal s pridnostjo in vztrajnostjo / nadomeščati izgube
  5.      nadométen  -tna -o prid. (ẹ̑) elektr. ki je, se nahaja nad ometom: nadometna vtičnica; nadometno stikalo / nadometna inštalacija inštalacija z vodniki nad ometom
  6.      nàdosében  -bna -o prid. (-ẹ̑) ki presega posamezniku lastno, osebno: vodijo ga nadosebni interesi; nadosebne sile, vrednote; pesmi z nadosebno tematiko / njegova umetnost je nadosebna in nadčasovna
  7.      nadovezováti  -újem nedov.) zastar., v zvezi z na naslanjati, navezovati: svojo pripoved nadovezuje pisatelj na stara izročila
  8.      nàdpastír  -ja m (-í) vznes., v krščanskem okolju škof, nadškof: visoki nadpastir je večkrat sam prepotoval škofijo; pritožil se je svojemu nadpastirju
  9.      nàdpastírski  -a -o prid. (-í) nanašajoč se na nadpastirje: nadpastirski blagoslov / nadpastirski prstan
  10.      nàdpáznik  -a m (-) do 1945 vodja skupine paznikov v jetnišnici ali kaznilnici: za vse kaznjence je skrbelo deset paznikov pod vodstvom enega nadpaznika
  11.      nadpís  -a m () kar je napisano nad čim: nadpisi so bili napisani z okroglo pisavo; četrti spev ima nadpis: andante // zastar. napis: knjižica obsega različne pesmi, nadpise, poučne sestavke; nagrobni nadpis / pismo ni imelo ne nadpisa ne podpisa naslova
  12.      nàdplánski  -a -o prid. (-) publ. ki presega plan: nadplanska količina žita ♦ ekon. nadplanski dobiček prva leta po 1945 dobiček, ki ga doseže podjetje z znižanjem s planom določenih stroškov
  13.      nàdpolovíčen  -čna -o prid. (-) ki presega polovico: kandidat je dobil nadpolovično večino glasov
  14.      nàdpovpréčen  -čna -o prid. (-ẹ̑) ki po meri, stopnji presega večino istovrstnega: nadpovprečna teža, višina novorojenčka / nadpovprečna nadarjenost, sposobnost, volja učencev / nadpovprečen hektarski donos pšenice // nav. ekspr. ki po lastnostih, kakovosti presega večino istovrstnega: to je nadpovprečen človek; film je delo nadpovprečnega režiserja / nadpovprečna pesem; nadpovprečno umetniško delo nàdpovpréčno prisl.: nadpovprečno inteligenten človek; nadpovprečno razvit otrok; sam.: take razmere ne omogočajo nič nadpovprečnega
  15.      nàdpovpréčnež  -a m (-ẹ̑) ekspr. nadpovprečen človek: štejejo ga med nadpovprečneže
  16.      nàdpovpréčnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nadpovprečnega: vsi so priznavali njegovo nadpovprečnost / ekspr. umetniška nadpovprečnost literarnega teksta
  17.      nàdpreglèd  -éda m (- -ẹ́) zdravstvena in administrativna kontrola bolnika, pri kateri se ugotavlja upravičenost do nadaljnjega bolniškega staleža: pri nadpregledu so mu podaljšali bolniški dopust še za en mesec // v stari Avstriji pregled pri zdravniku specialistu glede na ugotovitev naborne komisije: pri nadpregledu je bil določen za službo brez orožja
  18.      nàdpriróden  -dna -o prid. (-ọ̑) nadnaraven: nadprirodne sile / pojave, ki si jih ni znal razložiti, je človek imel za nadprirodne
  19.      nàdprodúkcija  -e ž (-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: nadprodukcija je povzročila veliko gospodarsko krizo; nadprodukcija gumija, premoga; pren., ekspr. nadprodukcija prebivalstva
  20.      nàdproizvódnja  -e ž (-ọ̑) publ. nadprodukcija, hiperprodukcija: zaradi nadproizvodnje je nastala svetovna kriza
  21.      nadrájsati  -am dov. () pog., ekspr. postati deležen česa neprijetnega, neugodnega: spet bodo nadrajsali
  22.      nadrástiti  -im dov. (á ā) knjiž. razdražiti, razvneti: kaj ga je tako nadrastilo / nadrastiti psa na ovce naščuvati
  23.      nàdrazrédnost  -i ž (-ẹ̑) lastnost, značilnost nadrazrednega: kritizirali so namišljeno nadrazrednost inteligence
  24.      nàdrazúmski  -a -o prid. (-) ki presega razumsko dojemanje, spoznavanje: nadrazumska logika glasbe; trdil je, da so nekatere resnice nadrazumske
  25.      nadráženost  -i ž (á) lastnost, stanje nadraženega: nadraženost tkiva / spolna nadraženost

   31.105 31.130 31.155 31.180 31.205 31.230 31.255 31.280 31.305 31.330  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA