Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (29.705-29.729) 
- mevžáti -ám tudi mévžati -am nedov. (á ȃ; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej ♪
- mezanín -a m (ȋ) grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem: stanovati v mezaninu; trgovina v mezaninu ♪
- mezát in mezàt -áta m (ȃ; ȁ á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk) ♪
- mèzda -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ȁ ȅ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen ♪
- mèzden in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd ♪
- mèzdnik in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki ♪
- mèzdniški in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki mǝz] prid. (ǝ̄; ȋ; ẹ̄; ē) v nekaterih deželah najemniški: mezdniške čete ♪
- mèzdništvo in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki mǝz] s (ǝ̄; ȋ; ẹ̄; ē) mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu ♪
- mézdra -e ž (ẹ̑) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro // teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri ♪
- mezdrílen -lna -o prid. (ȋ) usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj ♪
- mezdríti -ím tudi mézdriti -im nedov., mezdrèn tudi mézdren (ȋ í; ẹ̑) usnj. odstranjevati mezdro s kože: mezdriti lužene, surove kože ♪
- mezèg -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ȁ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg ♪
- mezéti -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato ♪
- mézga -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi ♪
- mezgár -ja [mǝz] m (á) knjiž. kdor goni, vodi mezge: nekaj časa je bil za mezgarja ♪
- mezgáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. 1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg // hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli 2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti ♪
- mezgíca tudi mèzgica -e [mǝz] ž (í; ǝ̀) manjšalnica od mezga, žival: mlada živahna mezgica; ekspr. z orožjem natovorjena mezgica ♪
- mezgóvnica -e ž (ọ̑) anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic ♪
- mezína -e [mǝz in mez] ž (í) nav. mn., nar. močvirje: ob reki se na dolgo raztezajo mezine ♪
- méziti se -im se nedov. (ẹ̄) nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati: pred njim se je v snegu nekaj mezilo ♪
- mezlánast -a -o prid. (ȃ) tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka ♪
- mezo... ali mézo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste: mezoderm; mezozoik ♪
- mezón -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni ♪
- mezozóik -a m (ọ́) geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek: v mezozoiku so se pojavili dinozavri ♪
- mézzofórte [medzo- in mezo-] prisl. (ẹ̑-ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja srednje glasno: igrati mezzoforte; sam.: vse forte, mezzoforte in piane je odlično izvajal ♪
29.580 29.605 29.630 29.655 29.680 29.705 29.730 29.755 29.780 29.805