Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (29.705-29.729)



  1.      mevžáti  -ám tudi mévžati -am nedov.; ẹ̑) nar. dolenjsko neodločno, boječe govoriti: ne mevžaj toliko, ampak hitro povej
  2.      mezanín  -a m () grad. nižja, manjša etaža med dvema etažama, navadno med pritličjem in prvim nadstropjem: stanovati v mezaninu; trgovina v mezaninu
  3.      mezát  in mezàt -áta m (; á) nar. manjša soba v večji kmečki hiši ali gostilni, namenjena za pomembnejše, imenitnejše goste: Franc je sklenil, da zgradi veliko enonadstropno hišo z dvema sobama za shrambe, kuhinjo in mezatom v pritličju in s petimi kamrami v prvem nadstropju (S. Vuk)
  4.      mèzda  -e in mezdà -è in mézda -e in mêzda -e [prvi obliki mǝz] ž (ǝ̄; ; ẹ̄; é) 1. v kapitalistični ekonomiki plačilo za delo, navadno fizično, ki ga opravi najemni delavec za delodajalca: mezde se dvigajo, padajo; dnevna, tedenska mezda; boj za zvišanje mezd / akordna mezda ♦ ekon. mezda plačilo za delavčevo delovno silo, prodano lastniku proizvajalnih sredstev; časovna mezda ki se obračunava po trajanju dela; minimalna mezda najnižja dopustna 2. publ. plača, osebni dohodek: mezde so v tej državi še dokaj nizke; zamrznitev mezd in cen
  5.      mèzden  in mézden in mêzden -dna -o [prva oblika mǝz] prid. (ǝ̄; ẹ̄; ē) nanašajoč se na mezdo: mezdno delo / mezdni sistem; mezdno razmerje med delavci in delodajalci ◊ adm. mezdni knjigovodja knjigovodja, ki obračunava, knjiži in izplačuje osebne dohodke; ekon. mezdno gibanje gibanje delavstva za dvig mezd
  6.      mèzdnik  in mezdník in mézdnik in mêzdnik -a [prvi obliki mǝz] m (ǝ̄; í; ẹ̄; ē) ekspr. mezdni delavec: naraščajoče nezadovoljstvo mezdnikov / slabš. pisec mezdnik napiše vse, kar hočete // v nekaterih deželah najemniški vojak: v bojih so sodelovali dobro plačani mezdniki
  7.      mèzdniški  in mezdníški in mézdniški in mêzdniški -a -o [prvi obliki mǝz] prid. (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) v nekaterih deželah najemniški: mezdniške čete
  8.      mèzdništvo  in mezdníštvo in mézdništvo in mêzdništvo -a [prvi obliki mǝz] s (ǝ̄; ; ẹ̄; ē) mezdno razmerje: nasprotje fizične prostosti je tudi mezdništvo / prvi pojav mezdništva v večjem obsegu
  9.      mézdra  -e ž (ẹ̑) vet. plast kože iz rahlega tkiva, ki povezuje kožo z mišicami; podusnjica: koža ima veliko mezdre; odstraniti mezdro // teh. ta plast in drugi odpadki kože za izdelavo kleja: vonj po mezdri
  10.      mezdrílen  -lna -o prid. () usnj. ki se uporablja za mezdrenje: mezdrilni nož, stroj
  11.      mezdríti  -ím tudi mézdriti -im nedov., mezdrèn tudi mézdren ( í; ẹ̑) usnj. odstranjevati mezdro s kože: mezdriti lužene, surove kože
  12.      mezèg  -zgà tudi mèzeg -zga [mǝz] m (ǝ̏ ; ǝ̀) domača žival, neposredna potomka žrebca in oslice: jezditi na mezgu; sopihal je kakor otovorjen mezeg
  13.      mezéti  -ím [mǝz in mez] nedov., tudi mezì (ẹ́ í) s prislovnim določilom zelo počasi in v majhnih količinah teči: iz lesa mezi smola; sokrvica mezi iz rane; po stenah kleti je mezela voda / ekspr. po licih so ji mezele debele solze; brezoseb. povsod je mezelo, curljalo in žuborelo; pren. svetloba je skrivaj mezela skozi veje; dnevi počasi mezijo mezèč -éča -e: mezeča smola; mezeče blato
  14.      mézga  -e ž (ẹ̄) 1. kuhano, zgoščeno sadje ali zelenjava s sladkorjem, začimbami: kuhati mezgo / jedi dodati paradižnikovo mezgo // marmelada: namazati kruh z mezgo; jabolčna, marelična mezga 2. biol. belkasta, krvni plazmi podobna tekočina v organizmu človeka in nekaterih višje razvitih živali: endokrine žleze oddajajo hormone tudi v mezgo; kri in mezga 3. agr., gozd. tekočina, ki se pojavi pod lubjem v času rasti; muzga: brezova mezga / drevo je v mezgi
  15.      mezgár  -ja [mǝz] m (á) knjiž. kdor goni, vodi mezge: nekaj časa je bil za mezgarja
  16.      mezgáti  -ám nedov.) ekspr. 1. mendrati, teptati, na mestu stopicati: mezgati na mestu; ne mezgaj po travi / mezgati sneg // hoditi sploh: po brozgi me ni volja mezgati; kaj le mezga tam okoli 2. omahovati, pomišljati se: za trenutek je mezgal in se ni mogel odločiti
  17.      mezgíca  tudi mèzgica -e [mǝz] ž (í; ǝ̀) manjšalnica od mezga, žival: mlada živahna mezgica; ekspr. z orožjem natovorjena mezgica
  18.      mezgóvnica  -e ž (ọ̑) anat. žila, po kateri se pretaka mezga: vnetje mezgovnic
  19.      mezína  -e [mǝz in mez] ž (í) nav. mn., nar. močvirje: ob reki se na dolgo raztezajo mezine
  20.      méziti se  -im se nedov. (ẹ̄) nar. štajersko počasi, komaj zaznavno se premikati: pred njim se je v snegu nekaj mezilo
  21.      mezlánast  -a -o prid. () tekst. ki je iz mezlana: takrat so nosili še mezlanaste hlače; mezlanasta obleka
  22.      mezo...  ali mézo... predpona v sestavljenkah (ẹ̑) za izražanje položaja med dvema drugima stvarema iste vrste: mezoderm; mezozoik
  23.      mezón  -a m (ọ̑) fiz. osnovni delec, ki ima maso večjo od elektrona in manjšo od protona: odkritje mezona; nevtroni, protoni in mezoni
  24.      mezozóik  -a m (ọ́) geol. vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi paleozoiku, srednji zemeljski vek: v mezozoiku so se pojavili dinozavri
  25.      mézzofórte  [medzo- in mezo-] prisl. (ẹ̑-ọ̑) muz., označba za jakost izvajanja srednje glasno: igrati mezzoforte; sam.: vse forte, mezzoforte in piane je odlično izvajal

   29.580 29.605 29.630 29.655 29.680 29.705 29.730 29.755 29.780 29.805  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA