Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (29.680-29.704)



  1.      métrika  -e ž (ẹ́) lit. nauk o zaporedju dolgih in kratkih ali poudarjenih in nepoudarjenih zlogov v verzu: svoji slovnici je dodal tudi metriko / zakoni slovenske metrike / metrika egipčanske poezije še ni dokončno pojasnjena
  2.      metró  -ja m (ọ̑) podzemna železnica: zgraditi metro; moskovski, pariški metro / peljati se z metrojem
  3.      metrologíja  -e ž () nauk o merah, meroslovje: glavna problema metrologije sta točnost in merske enote
  4.      metronóm  -a m (ọ̑) muz. priprava za natančno določanje hitrosti izvajanja skladb: pri vajah je uporabljal metronom; udarci metronoma
  5.      metrópola  -e ž (ọ̑) nav. ekspr. 1. navadno s prilastkom glavno, najpomembnejše mesto kake države, pokrajine: češka, štajerska metropola; obiskali so tudi Novo mesto, metropolo Dolenjske / Pariz je bil tedaj kulturna metropola sveta 2. država v odnosu do svoje kolonije: metropola je uvažala to surovino iz kolonij; valuta metropole
  6.      metropolíja  -e ž () 1. rel. upravna enota katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ustanoviti metropolijo; slovenska metropolija 2. v vzhodni cerkvi upravna enota, podrejena metropolitu: voditi metropolijo
  7.      metropolít  -a m () 1. rel. predstojnik upravne enote katoliške cerkve, ki obsega nadškofijo in podrejene škofije: ljubljanski metropolit 2. v vzhodni cerkvi cerkveni dostojanstvenik, za stopnjo nižji od patriarha: postal je moskovski metropolit
  8.      metropolitánski  -a -o prid. () 1. nanašajoč se na metropolo: Alžir so imeli za del francoskega metropolitanskega ozemlja ∙ Metropolitanska opera operno gledališče v New Yorkuurb. metropolitansko območje urbanizirano območje, ki je gospodarsko, kulturno vezano na osrednje mesto 2. knjiž., redko metropolitski: metropolitanska oblast oglejske cerkve
  9.      metropolítski  -a -o prid. () nanašajoč se na metropolite: metropolitske pravice / metropolitski sedež je v Ljubljani
  10.      métrski  -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na meter: metrske deske / metrski merski sistem / metrska drva / ekspr. delal je metrske korake zelo velike, dolgestrojn. metrski navoji navoji, pri katerih so mere izražene v milimetrih; teh. metrski cent ali metrski stot utežna mera, 100 kg; trg. metrsko blago blago, ki se prodaja, reže v poljubnih dolžinah
  11.      métrum  -a tudi -ra m (ẹ̄) lit. shematično urejeno menjavanje poudarjenih in nepoudarjenih ali dolgih in kratkih zlogov v verzu, mera: zadnji verz nima pravega metruma; ritem in metrum / daktilski, trohejski metrum / učenci so ugotavljali metrum pesmi
  12.      metúlj  -a m (ú) 1. žuželka z dvema paroma velikih, navadno živo, pisano obarvanih kril in s tipalnicama: metulji frfotajo, letajo od cveta do cveta; iz bube se je izvil metulj; loviti metulje; beli, pisani, rumeni metulji / dnevni, nočni, podnevni metulji; pren. okoli njegovega dekleta se ta metulj ne bo več vrtel 2. pog., v stari Jugoslaviji bankovec za sto dinarjev: to stane dva metulja
  13.      metúljar  -ja m () kdor zbira metulje, navadno v študijske namene: bil je navdušen metuljar in hroščar
  14.      metúljast  -a -o prid. (ú) podoben metulju: svila z metuljastimi vzorci / metuljasto pokrivalo ♦ bot. metuljasti cvet cvet, ki ima pet venčnih listov, razvrščenih tako, da je eden, največji, pokončen, dva sta stranska, spodnja dva pa zrasla
  15.      metúljček  -čka m (ū) 1. nav. ekspr. manjšalnica od metulj: metuljčki frfotajo, letajo; na cvet se je usedel metuljček / pisani, rumeni metuljčki / okoli nje se ta metuljček ne bo več vrtel / plačati tri metuljčke 2. (modni) dodatek, navadno k moški obleki, v obliki pentlje na sprednji strani srajce: nosil je bel, črn metuljček; privezati, zavezati si metuljček, metuljčka; eleganten gospod z metuljčkom pod vratom 3. šport. prsno plavanje, pri katerem se plavalec poganja s sočasnim krožnim potegovanjem obeh rok: metuljček in kravl / plavati metuljčka
  16.      metúljčkov  -a -o prid. (ū) nanašajoč se na metuljčka: metuljčkova krila / plavanje v metuljčkovem slogu
  17.      metúljčnica  -e ž () 1. nav. mn., nestrok. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, strok. metuljnica: detelja, fižol in druge metuljčnice 2. redko vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev; metuljnica: metuljar z metuljčnico v roki
  18.      metúlji  -a -e prid. () nanašajoč se na metulje: metulja družina, vrsta / pisana metulja krila
  19.      metúljnica  -e ž () 1. nav. mn., bot. rastline z metuljastimi cveti in s stroki, Fabaceae: metuljnice bogatijo zemljo z dušikom; gojiti, sejati metuljnice; detelja, fižol in druge metuljnice 2. vreči podobna priprava z ročajem za lovljenje metuljev: celo popoldne je z metuljnico tekal za metulji / izprazniti metuljnico
  20.      metúzalemski  -a -o prid. (ū) tak kot pri Metuzalemu: dočakal je metuzalemsko starost
  21.      mévlja  -e ž (ẹ̑) nav. mn., zastar. ličinka, zlasti konjskega zolja: konj ima mevljeekspr. mevlje ga koljejo nemirno, nestrpno se preseda, prestopa; nizko imeti mevlje v riti biti nemiren, nestrpen, siten
  22.      mevljáti  -ám nedov.) 1. premikati ustnice: otrok je nemirno mevljal / mevljal je z ustnicami, spregovoriti pa ni mogel 2. ekspr. mrmrati, momljati: mevljal je nekaj o okrutnih moških
  23.      mévtrga  -e ž (ẹ́) nar. miza s koritom za mesenje; mentrga: mesiti v mevtrgi
  24.      mévža  -e ž (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv človek: on je prevelika mevža, da bi to naredil; podjeten mora biti človek, ne pa taka mevža / kot psovka: odloči se že, prekleta mevža; mevža mevžasta
  25.      mévžast  -a -o prid. (ẹ̑) slabš. neodločen, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje mévžasto prisl.: ne vedi se tako mevžasto

   29.555 29.580 29.605 29.630 29.655 29.680 29.705 29.730 29.755 29.780  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA