Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (29.280-29.304)


  1.      medvédji  -a -e prid. (ẹ̑) nanašajoč se na medvede: medvedji kožuh; medvedja šapa; medvedje brundanje / medvedji brlog / njegovi medvedji koraki; imel je medvedjo moč; fantovo medvedje obnašanje okorno, nerodno ● ekspr. napraviti komu medvedjo uslugo napraviti komu kaj, kar mu bolj škoduje, kot koristi; poljud. medvedji parkeljci ali medvedje tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva medvédje prisl.: medvedje je zagodrnjal; prav po medvedje se je prestopal; medvedje močen ♪
  2.      medvédnica  -e ž (ẹ̑) medvedji brlog: medved je prišel iz medvednice ♪
  3.      medvédov  -a -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na medvede: medvedov brlog; biti oblečen v medvedovo kožo 2. nar., v zvezi medvedovo latje visoka trajnica vlažnih gozdov z belkastimi cveti v sestavljenih grozdih; kresničevje: trgati medvedovo latje 3. nar., v zvezi medvedova hruška plod gloga: nabirati medvedove hruške ● poljud. medvedovi parkeljci ali medvedove tačke užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, strok. rumena griva; piti na medvedovo kožo, čeprav je medved še v gozdu proslavljati uspeh, čeprav ta še ni dosežen ♪
  4.      mèdvretênčen  in mèdvreténčen -čna -o prid. (ȅ-ȇ; ȅ-ẹ̑) ki je med vretenci: medvretenčni prostor ♦ anat. medvretenčni diskus ♪
  5.      mèdvŕsten  -tna -o prid. (ȅ-ȓ) ki je, obstaja med vrstami: medvrstni posevki / medvrstna razdalja ♪
  6.      mèdzavézniški  -a -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zavezniki: medzavezniški odnosi / medzavezniška komisija ♪
  7.      mèdzóben  -bna -o prid. (ȅ-ọ̄) ki je, obstaja med zobmi: medzobni prostor ♦ lingv. medzobni soglasnik soglasnik, ki se tvori s konico jezika ob sekalcih ♪
  8.      mèdzvézden  -dna -o prid. (ȅ-ẹ̑) ki je, obstaja med zvezdami: medzvezdni prostor ♦ astr. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru ♪
  9.      mefísto  -a m (ȋ) ekspr. posmehljiv, škodoželjen, zloben človek: ne poslušaj vendar tega mefista ♪
  10.      mefístovski  -a -o prid. (ȋ) tak kot pri Goethejevem Mefistu: mefistovski pogled, smeh / nositi mefistovsko bradico koničasto, črno, navadno kratko mefístovsko prisl.: mefistovsko se smejati ♪
  11.      mégacíkel  -kla m (ẹ̑-ȋ) fiz., rad., navadno v zvezi megacikel na sekundo enota za merjenje frekvence, 1,000.000 ciklov na sekundo ♪
  12.      megafón  -a m (ọ̑) 1. teh. lijasta priprava za usmerjanje glasu v določeno smer in navadno tudi za ojačevanje, govorilo: nastaviti k ustom megafon 2. redko zvočnik, ojačevalec: iz megafonov se slišijo koračnice; pren., ekspr. umetnik ni megafon oblasti, ampak vest družbe ♪
  13.      mégahêrtz  tudi mégahêrc -a [-erc] m (ẹ̑-ȇ) fiz. enota za merjenje frekvence, 1,000.000 hertzov: valovna dolžina 20,006 megahertzov ♪
  14.      megalít  -a m (ȋ) arheol. prazgodovinsko nagrobno znamenje v obliki velikega kamna: proučevati obliko, velikost megalitov / dolmen je sestavljen navadno iz megalitov ♪
  15.      megalomán  -a m (ȃ) nav. ekspr. kdor ima velike, v danih razmerah težko izvedljive načrte: nekateri megalomani hočejo podreti in na novo zazidati cele mestne četrti // kdor ima o sebi pretirano dobro mnenje in se poveličuje: domišljav megaloman ♪
  16.      megalomaníja  -e ž (ȋ) nav. ekspr. lastnost, značilnost megalomanov: trpi za megalomanijo; zaradi megalomanije nekaterih gospodarstvenikov ima škodo celotno gospodarstvo / megalomanija njihovih načrtov je očitna pretiranost, neizvedljivost ♪
  17.      megalománstvo  -a s (ȃ) redko megalomanija: taka zamisel je za naše razmere megalomanstvo ♪
  18.      mégaron  -a m (ẹ̑) pri starih Grkih hiša s samo enim, pravokotnim prostorom: oblika grškega templja se je razvila iz megarona // glavni stanovanjski prostor z ognjiščem, navadno za moške: gosta so sprejeli v megaronu ♪
  19.      mégatóna  -e ž (ẹ̑-ọ̑) voj. enota za merjenje rušilne moči jedrskega streliva: jedrska bomba z močjo 25 megaton ♪
  20.      mégatónski  -a -o prid. (ẹ̑-ọ̑) nanašajoč se na megatono: megatonski naboj / s števnikom eksplozija 25-megatonske (jedrske) bombe ♪
  21.      meglà  -è in mègla -e [mǝg] ž, rod. mn. mègel stil. meglá (ȁ ȅ; ǝ̀) 1. v ozračju nizko nad zemljo zgoščeni vodni hlapi, ki povzročajo slabo vidljivost: megla se dviga, nastopi, se spušča; megla se gosti, se razkadi; po kotlinah leži megla; iz megle rosi; bela, siva megla; gosta, redka megla; jesenska, jutranja megla; ekspr.: po dolini se valijo, vlečejo megle; nad vodo visi megla; veter razganja meglo; debela megla gosta; gore so zavite v meglo / jutri bo megla megleno / pri označevanju krajevnosti ali časovnosti: ob megli je vidljivost slaba; zaiti v megli // ekspr., s prilastkom velika količina, množina delcev česa v ozračju, ki povzroča slabo vidljivost: snežna megla; megla prahu; megla škropiva 2. ekspr. nejasnost, nedoločenost, negotovost: pregnati meglo iz duše; zdaj tava v megli in mraku; njegova umetnost se potaplja v abstraktne megle / z oslabljenim pomenom: razpršiti megle predsodkov; prihodnost je zavita v meglo negotovosti; zdrsnil je v meglo nezavesti ● ekspr. megla se mi dela pred očmi zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim pred očmi meglo; ekspr. če je malo več pil, mu je razum ovila megla ni mogel več logično misliti, trezno presojati; ekspr. to obdobje zgodovine je še zavito v meglo je še neraziskano, nejasno; kaj se vlečeš kot megla počasi, leno hodiš, greš; spominjam se tega kakor v megli nejasno; od razburjenja je videl vse (kot) v megli nejasno, nerazločno ◊ meteor. inverzna megla ki nastane v kotlinah in dolinah ob toplotnem obratu; nizka megla ki leži neposredno nad zemeljsko površino; visoka megla ki se dviga v višje zračne plasti; navt. rog za meglo priprava, s katero daje jadrnica v megli zvočne signale; voj. umetna megla s kemičnimi sredstvi narejena, povzročena megla za maskiranje ♪
  22.      meglén  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) 1. nanašajoč se na meglo: a) meglena plast; ekspr.: razgled ovira meglena tančica; iz meglenega jezera, morja se dvigajo gorski vrhovi b) hribi so še megleni; meglena pokrajina / megleno nebo c) pust meglen dan; meglena jesen; megleno podnebje 2. ki se nejasno, nerazločno vidi: megleni obrisi predmetov; pren. megleni obrisi prihodnosti // ekspr. moten, medel, kalen: obraz je imel utrujen, oči meglene / skozi zastrto okno prihaja meglena svetloba 3. ekspr. vsebinsko neopredeljen, neizdelan; nejasen: megleni načrti; imeti o čem meglene pojme; meglena slutnja / politični položaj je meglen // podan tako, da dopušča različno razumevanje, tolmačenje: ali so bili njegovi odgovori namenoma megleni; meglene splošne fraze; besedilo je na nekaterih mestih zelo megleno ● ekspr. niti v megleni prihodnosti ni videti rešitve časovno zelo oddaljeni; ekspr. zgodovina naselitve je še precej meglena neraziskana, nejasna megléno prisl.: megleno si predstavljati, se spominjati / v povedni rabi jutri bo megleno ♪
  23.      meglénast  -a -o [mǝg] prid. (ẹ̄) nekoliko meglen: meglenasto ozračje / meglenasta ravan / meglenasta svetloba ♪
  24.      megleníca  -e [mǝg] ž (í) astr. samostojni zvezdni sestav; galaksija: gibanje meglenic ♪
  25.      meglénost  -i [mǝg] ž (ẹ̄) lastnost, stanje meglenega: meglenost ozračja / ekspr. Cankarjevemu pisanju so očitali meglenost; publ. idejna meglenost / ekspr. meglenost zgodnjega srednjega veka je še prevelika, da bi mogli izreči zanesljivejšo sodbo ♪

   29.155 29.180 29.205 29.230 29.255 29.280 29.305 29.330 29.355 29.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA