Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (28.680-28.704)



  1.      málokàk  -a -o zaim. (á-) star. malokateri: malokak fant njegovih let je bil tako pogumen
  2.      málokalíbrski  -a -o prid. (-í) šport., voj. ki ima v svoji vrsti najmanjši kaliber: malokalibrski top; malokalibrska puška; malokalibrsko orožje / prvenstvo v malokalibrskem streljanju v streljanju z malokalibrskim orožjem
  3.      málokàm  prisl. (á-) izraža precej majhno število nedoločenih, poljubnih krajev, v katere je dejanje usmerjeno ali jih doseže: živela je zase in je le malokam šla
  4.      málokatéri  -a -o zaim. (á-ẹ̄) izraža precej majhno število oseb ali stvari iz določene vrste: v malokateri knjigi je opis tako živ; sam.: malokatera se ga spomni; všeč mu je kakor malokatera zelo
  5.      málokdàj  prisl. (á-) izraža majhno število ponovitev v nedoločenem, poljubnem času: malokdaj je bolan ∙ bila je zgovorna kakor malokdaj zelo
  6.      málokdó  málokóga zaim. (á-ọ̄) izraža zelo majhno število nedoločenih, poljubnih oseb: malokdo se ga še spomni; ta pot je malokomu znana ∙ pripovedovati je znala kakor malokdo zelo dobro
  7.      málokméčki  -a -o prid. (-ẹ̑) nanašajoč se na male kmete ali male kmetije: malokmečka proizvodnja / malokmečko posestvo
  8.      malokŕven  -vna -o prid.) 1. med. ki ima zmanjšano količino krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: malokrven bolnik 2. publ. slabokrven, anemičen: otrok je malokrven in mora v okrevališče // knjiž. neizrazit, medel: malokrvne osebe v delu; njegova dramatika je čedalje bolj malokrvna
  9.      malokŕvnost  -i ž (ŕ) 1. med. zmanjšana količina krvi zaradi krvavitve ali izsušitve: ugotoviti malokrvnost; znaki malokrvnosti 2. publ. slabokrvnost, anemija: zdravilo proti malokrvnosti // knjiž. neizrazitost, medlost: malokrvnost čuta za čast; malokrvnost pisateljevih junakov
  10.      malomáren  -rna -o prid., malomárnejši (á ā) ki dela kaj brez prave volje, pazljivosti, zanimanja: malomaren učenec; pri delu je bil malomaren / izdelava obleke je zelo malomarna; malomarno uradovanje // ravnodušen, brezbrižen: prizadeval si je, da bi bil čim bolj malomaren, a roke so se mu tresle; biti malomaren do koga / reči z malomarnim glasom; kazal je malomaren obraz malomárno prisl.: malomarno delati, govoriti, hoditi; malomarno je zamahnil z roko
  11.      malomárnež  -a m () ekspr. malomaren človek: učiteljica mu je rekla, da je največji malomarnež v razredu
  12.      malomárnost  -i ž (á) lastnost, značilnost malomarnega človeka: učiteljica je očitala učencu malomarnost; malomarnost pri delu / napako je spregledal iz malomarnosti / sprva je kazal malomarnost do svoje nove znanke / jezikovne malomarnosti ♦ jur. uboj iz malomarnosti
  13.      malomésten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. malomeščanski: malenkostni in malomestni obziri; bil je nekoliko malomesten; malomestna jara gospoda; malomestne navade; malomestna opravljivost // nanašajoč se na majhno mesto: zgodba se dogaja v velikomestnem in malomestnem okolju
  14.      malomeščàn  in malomeščán -ána m ( á; ) 1. soc., v kapitalizmu pripadnik drobne buržoazije: slovenski malomeščani; bogatenje malomeščanov; pren. komandant jih je zmerjal z malomeščani 2. star. prebivalec majhnega mesta: tržani in malomeščani 3. slabš. samozadovoljen, družbeno brezbrižen človek: slabo se počuti med takimi malomeščani; ozkosrčen malomeščan
  15.      malomeščánka  -e ž () ženska oblika od malomeščan: poročil se je z malomeščanko / ti si velika malomeščanka
  16.      malomeščánski  -a -o prid. () nanašajoč se na malomeščane ali malomeščanstvo: malomeščanske družine; malomeščanske množice / malomeščanski filister; zdel se mu je preveč malomeščanski / malomeščanski okus; malomeščanska miselnost
  17.      malomeščánstvo  -a s () 1. soc. lastniki proizvajalnih sredstev v kapitalizmu, ki živijo od lastnega proizvajalnega dela; drobna buržoazija: obrtniško malomeščanstvo; slovensko malomeščanstvo; malomeščanstvo in delavstvo 2. nav. slabš. miselnost, lastnosti malomeščanov: ne more se otresti svojega malomeščanstva / očitati komu malomeščanstvo
  18.      malomeščánščina  -e ž () publ. miselnost, lastnosti malomeščanov; malomeščanstvo: to je malomeščanščina; boriti se proti malomeščanščini okolice; malomeščanščina v osebnih in družbenih odnosih
  19.      malomíselnost  -i [sǝl] ž () knjiž., redko lastnost človeka, ki malo misli, premišljuje: kritik je s hotenim neumevanjem dela podpiral malomiselnost bralcev / malomiselnost gledališkega repertoarja brezidejnost, medlost
  20.      málonémški  -a -o prid. (-ẹ́) zgod. nanašajoč se na politično gibanje za združitev Nemcev brez Nemcev v Avstro-Ogrski: malonemški načrt združenja nemških držav okoli Prusije / malonemška stranka
  21.      malopomémben  -bna -o prid. (ẹ̄) knjiž. nepomemben: malopomemben človek; zvrstilo se je mnogo malopomembnih dogodkov; malopomembna podrobnost; nobena stvar mu ni bila majhna in malopomembna
  22.      málopréj  in málo préj prisl. (á-ẹ̑) izraža majhno časovno odmaknjenost (v preteklosti): maloprej si govoril drugače; vrnil se je maloprej
  23.      malopríden  -dna -o prid., maloprídnejši (í ) 1. ekspr. ničvreden, malovreden: malopriden človek; malopriden sin / zabavati se z malopridnimi ženskami vlačugami, prostitutkami / sovražil je pokvarjenost malopridnega sveta / zašel je na malopridno pot 2. zastar. ki ne daje veliko koristi: ob poti raste malopridno grmovje
  24.      maloprídnež  -a m () ekspr. ničvreden, malovreden človek: iz malopridneža je postal priden in vesten človek; v svoji okolici je veljal za malopridneža; ko se je klatil po svetu, se je seznanil z mnogimi malopridneži // človek, ki zavestno naredi kaj narobe, kaj slabega: treba bi bilo kaznovati malopridneže, ki so razbili okna
  25.      maloprídnica  -e ž () ekspr. ničvredna, malovredna ženska: malopridneži in malopridnice / kot nagovor kod se potepaš, malopridnica / v mladih letih je bila malopridnica vlačuga, prostitutka

   28.555 28.580 28.605 28.630 28.655 28.680 28.705 28.730 28.755 28.780  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA