Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (28.580-28.604)


  1.      majólika  in majólka -e ž (ọ̑) 1. trebušasta glinena posoda z ročajem, zlasti za vino: natakal jim je iz majolike; lepo okrašena majolika / majolika cvička / izpil je dve majoliki ∙ ekspr. ves dan je sedel pri majoliki pil vino 2. knjiž. fajansa ♪
  2.      majonéza  -e ž (ẹ̑) gastr. zmes rumenjakov in olja, zlasti kot dodatek k omakam, solatam: narediti majonezo / ribja majoneza ki se ji primeša ribje meso; riba v majonezi ki se prelije z majonezo; raki z majonezo ♪
  3.      majór  -ja m (ọ̑) čin, za stopnjo višji od kapetana I. razreda, ali nosilec tega čina: enoti poveljuje major / napredoval je v majorja / imeti čin majorja ♪
  4.      majorát  -a m (ȃ) jur., nekdaj pravica najbližjega moškega sorodnika do podedovanja dednega posestva, med več enako bližnjimi pa starejšega po letih: po majoratu mu je pripadlo vse imetje // tako posestvo: postati dedič turjaškega majorata ♪
  5.      majordóm  -a m (ọ̑) 1. zgod., v frankovski državi upravitelj dvora, kraljevih posestev: dolžnosti majordoma; politični vpliv majordomov 2. v nekaterih deželah, v dvorskem, plemiškem okolju višji uslužbenec, ki vodi gospodinjstvo in nadzoruje služabništvo: knezov majordom ♪
  6.      majorizácija  -e ž (á) glagolnik od majorizirati: vladati, kot določa večina na temelju majorizacije / izključiti preveliko majorizacijo kake skupine ♪
  7.      majórka  -e ž (ọ̑) star. majorjeva žena: major in majorka ♪
  8.      májski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na maj: bil je lep majski dan; majske prireditve / majski večeri / majsko sonce ◊ šol. majski izlet izlet proti koncu šolskega leta, navadno meseca maja; zgod. majska deklaracija izjava jugoslovanskih poslancev v dunajskem parlamentu leta 1917 o zahtevah jugoslovanskih narodov v Avstro-Ogrski; zool. majski hrošč hrošč rjave barve, s pahljačastimi tipalnicami, ki se v velikih množinah pojavlja vsako četrto leto, Melolontha vulgaris ♪
  9.      màk  tudi mák máka m (ȁ á; ȃ) kulturna ali divja rastlina z mlečkom in velikimi zvezdastimi cveti ali njeno seme: med pšenico je natrgala cvetočega maka; gojiti mak; z makom posuti pecivo; v zadregi je bila rdeča kot mak ♦ bot. poljski ali divji mak ki raste kot plevel, Papaver rhoeas; vrtni mak ki se iz njegovega mlečka pridobiva opij, Papaver somniferum ♪
  10.      makáo 2 -a m (ȃ) igr. hazardna igra s kartami, pri kateri zmaga tisti, čigar karte so najbližje devetim točkam, vendar jih ne presežejo: igrati makao ♪
  11.      mákar  prisl. (ȃ) zastar. izraža sprijaznjenje s skrajno stopnjo, možnostjo: tekel bom za teboj makar do potoka / v vezniški rabi to bom naredil, pa makar me kaznujejo čeprav, tudi če ♪
  12.      makarón  -a m (ọ̑) nav. mn. okrogel, votel, dolg izdelek iz testa: izdelovati makarone; kupiti kilogram makaronov / makaron mu je padel z vilic; krožnik makaronov / makaroni z mesom in solata // pog. testenine: kakšne makarone imaš rajši — špagete ali polžke ♪
  13.      makarónar  -ja m (ọ̑) pog., slabš. Italijan, zlasti kot okupatorski vojak: streljati na makaronarje ♪
  14.      makarónov  -a -o prid. (ọ̑) gastr., navadno v zvezi makaronovo meso jed iz makaronov in na majhne koščke narezanega mesa v omaki ♪
  15.      makarónski  -a -o prid. (ọ̑) pog., slabš. italijanski: on je edini slovenski natakar v tej makaronski kavarni ♪
  16.      makarónščina  -e ž (ọ̑) slabš. jezikovno mešana govorica: govoril je v makaronščini // italijanščina ♪
  17.      makartízem  -zma m (ȋ) publ., po drugi svetovni vojni preganjanje komunistične ideologije in njenih pristašev v Združenih državah Amerike: odpor proti makartizmu ♪
  18.      makedonístika  -e ž (í) veda o makedonskem jeziku in književnosti: kroatistika in makedonistika ♪
  19.      makedónski  -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na Makedonce ali Makedonijo: makedonski jezik; makedonski narod / makedonska podjetja ♪
  20.      makedónščina  -e ž (ọ̑) makedonski jezik: učiti se makedonščino; predaval je v makedonščini ♪
  21.      makéta  -e ž (ẹ̑) predmet, izdelan za ponazoritev, prikaz obravnavanega objekta, naprave, v zmanjšanem merilu: izdelati maketo gradu; maketa mestnega dela, ladje, letala, spomenika / pri filmskih snemanjih uporabljati makete ◊ tisk. natančen posnetek bodoče knjige iz nepotiskanega papirja za pripravo platnic in ščitnega ovitka; voj. predmet za ponazoritev vojaškega objekta, bojnega sredstva pri urjenju streljanja na cilj, v naravni velikosti ♪
  22.      make-up  tudi make up -a [méjk áp] m (ẹ̑-ȃ) kozm. z ličenjem urejen obraz ali del obraza: občudovali so njen make-up / skrbeti za svoj make-up ureditev obraza // ličilo za tako ureditev: kupiti make-up; make-up za oči / popraviti si make-up ličila, nanesena na obraz ♪
  23.      makiavelíst  tudi machiavellíst -a [makjaveli-] m (ȋ) 1. polit. pristaš makiavelizma: vnet makiavelist 2. nav. slabš. brezobzirnež, zvijačnež: imel se je za velikega makiavelista, njegova prebrisanost pa je bila otroška ♪
  24.      makiavelízem  tudi machiavellízem -zma [makjaveli-] m (ȋ) 1. polit. načelo, ki zagovarja uporabo tudi zvijačnih, nemoralnih sredstev za dosego cilja: pristaš makiavelizma 2. nav. slabš. brezobzirnost, zvijačnost: znan je zaradi svojega makiavelizma ♪
  25.      mákija  -e ž (á) strnjeno rastoče zimzeleno grmičevje, rastlinje, značilno za Sredozemlje: breg, hrib je porasel z makijo ♪

   28.455 28.480 28.505 28.530 28.555 28.580 28.605 28.630 28.655 28.680  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA