Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (28.505-28.529)



  1.      magístra  -e ž () pog. (diplomirana) farmacevtka: vprašati magistro, kako zdravilo deluje / kot nagovor tovarišica magistra
  2.      magistrála  -e ž () glavna (prometna) pot: mesto leži ob mednarodni magistrali; naselja ob magistrali Ljubljana-Maribor / cestna, rečna, železniška magistrala; jadranska, sibirska magistrala / prometna magistrala // publ. glavna (prometna) ulica: preureditvena dela na ljubljanski magistrali med Trgom revolucije in pošto
  3.      magistrále  -a m () lit. zadnji sonet sonetnega venca, sestavljen iz prvih oziroma zadnjih verzov vseh štirinajstih sonetov: magistrale z akrostihom; pren. Ti si življenja moj'ga magistrale (F. Prešeren)
  4.      magistrálen 1 -lna -o prid. () knjiž. glaven, najvažnejši: to je magistralno vprašanje / magistralni plinovod / magistralna cesta, proga
  5.      magistrát  -a m () 1. v 19. stoletju in v prvih desetletjih 20. stoletja upravni organ mestne samouprave v nekaterih večjih mestih: odlok magistrata; pristojnost magistrata / ljubljanski magistrat / imeti opravek na magistratu 2. stavba, kjer je kdaj imel sedež ta upravni organ: oboki magistrata; trg pred magistratom ∙ ekspr. iti na magistrat v Ljubljani poročiti se 3. zgod., pri starih Rimljanih državni uradnik, izvoljen za eno leto: oblast magistratov
  6.      magistratúra  -e ž () 1. magistrski naslov: dokončana tretja stopnja z magistraturo 2. zgod., pri starih Rimljanih služba magistrata: magistrature so bile v rokah patricijev
  7.      magistrírati  -am dov. in nedov. () knjiž. doseči, pridobiti si magistrski naslov: magistriral bo iz pravnih ved; magistrirala je na zagrebški univerzi
  8.      magmátski  -a -o prid. () nanašajoč se na magmo: rudnina magmatskega izvora / magmatska kamnina kamnina, nastala iz magme / magmatsko delovanje
  9.      mágna kárta  mágne kárte in mágna chárta mágne chárte [kar-] ž (-) vznes. pomembna listina, dokument o pravicah, zlasti v socialnem in narodnostnem smislu: to je naša magna karta
  10.      magnát  -a m () nav. ekspr., v kapitalističnih deželah zelo bogat in vpliven človek: poročila se je z nekim magnatom / dolarski, industrijski magnat / ti si mi pravi magnat; pren. vaški magnat ♦ zgod. pripadnik višjega plemstva v stari Ogrski in stari Poljski
  11.      magnét  -a m (ẹ̑) predmet, priprava, ki privlači železo in nekatere druge kovine: pobirati žeblje z magnetom; prizor je gledalce pritegnil kot magnet; ta dežela kot magnet privablja turiste / naravni magnet; pren. zanj je največji magnet opera; znameniti pevci so na zabavnih prireditvah magnet za občinstvo ♦ fiz. paličasti, podkvasti magnet; trajni ali permanentni magnet ki trajno ohrani magnetne lastnosti; južni, severni pol magneta
  12.      magnéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na magnet: a) magnetne lastnosti / magnetna sila / magnetni zapis zvoka / magnetni vžigalnik / magnetna moč teh pesmi b) postati magneten / kristal je magneten ◊ elektr. magnetni dipol; magnetni krog sklenjena pot, po kateri teče magnetni pretok; magnetni pomnilnik del (elektronskega) računalnika, ki hrani informacije; (magnetni) trak z magnetnim prahom obložen trak za zapis zvoka, slik; magnetno zapisovanje postopek, s katerim se omagneti trak za zapis zvoka, slik; fiz. magnetni pol; magnetni pretok ali magnetni fluks količina, ki je produkt gostote magnetnega polja in površine ploskve, skozi katero to polje pravokotno poteka; magnetni vihar motnje v zemeljskem magnetnem polju zaradi pojavov na soncu; magnetna deklinacija odklon magnetne igle od smeri sever-jug; magnetna igla droben paličasti magnet, navadno v kompasu, ki kaže smer sever-jug; magnetna inklinacija odklon magnetne igle od vodoravne smeri; magnetne silnice; magnetno polje polje, v katerem delujejo sile na magnete in na električne toke; metal. magnetni ločilnik naprava, s katero se ločujejo magnetni delci od nemagnetnih; min. magnetni kršec pirotin; magnetni železovec magnetit; voj. magnetna mina mina z magnetnim vžigalnikom magnétno prisl.: železo postane magnetno nasičeno
  13.      magnétičen  -čna -o prid. (ẹ́) 1. nanašajoč se na magnetizerje ali magnetizem: z magnetično močjo kaj napraviti / magnetično stanje 2. magneten: magnetične lastnosti / magnetično železo magnétično prisl.: njegove oči so nas hotele magnetično pritegniti
  14.      magnetílen  -lna -o prid. () elektr. ki magneti: magnetilni tok; magnetilno navitje
  15.      magnétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) delati kaj magnetno: magnetiti jeklo
  16.      magnetízem  -zma m () 1. lastnost nekaterih teles, da privlačijo železo in nekatere druge kovine: odkriti magnetizem; uporaba magnetizma; pren., ekspr. njegov nenavadni osebni magnetizem; ta človek izžareva magnetizem voditelja ♦ fiz. zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; navt. ladijski magnetizem ki ga dobi ladja pod vplivom zemeljskega magnetizma // veda o pojavih, ki so v zvezi z magneti in magnetnim poljem: učbenik magnetizma 2. domnevna energija, ki jo izžarevajo ljudje in z njo povzročajo hipnotične pojave: z magnetizmom uspavati živali; zdraviti z magnetizmom / animalni magnetizem
  17.      magnetizêr  -ja m () kdor magnetizira: tega je zdravil magnetizer
  18.      magnetizírati  -am nedov. in dov. () 1. zdraviti z magnetizmom: magnetizirati bolnega človeka / skušal ga je omamiti in magnetizirati hipnotizirati 2. star. magnetiti: magnetiziral je jeklo magnetizíran -a -o: magnetiziran človek
  19.      magnetofón  -a m (ọ̑) priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon
  20.      magnetográm  -a m () dobesedni zapis na magnetofonski trak posnetega pogovora, govora: magnetogram seje
  21.      magnetométer  -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje magnetnega polja: protonski magnetometer
  22.      magnetoskóp  tudi magnetoskòp -ópa m (ọ̑; ọ́) rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom
  23.      magnetrón  -a m (ọ̑) elektr. priprava za pridobivanje visokofrekvenčnih električnih nihanj
  24.      magnézij  -a m (ẹ́) kem. mehka lahka kovina srebrno bele barve, element Mg: pridobivanje magnezija iz magnezita
  25.      magnézija  -e ž (ẹ́) krhka snov bele barve, ki se uporablja za preprečevanje drsenja pri vajah na orodju: pridobivati magnezijo; tekmovalec si je namazal dlani z magnezijo ♦ kem. magnezijev oksid

   28.380 28.405 28.430 28.455 28.480 28.505 28.530 28.555 28.580 28.605  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA