Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (28.355-28.379)



  1.      luknjálo  -a s (á) teh. priprava, drog za delanje lukenj
  2.      lúknjarica  -e ž () 1. les. žaga z ozkim, v konico prehajajočim listom za izžagovanje lukenj: luknjarica in čepnica 2. mn., obrt. škarje z ukrivljenim rezilom za izrezovanje lukenj v pločevino
  3.      lúknjast  -a -o prid. () poln lukenj: v jarku leži luknjasta ponev; streha je že luknjasta / ekspr. voziti se po luknjasti cesti jamasti / luknjaste nogavice raztrgane, preluknjane
  4.      lúknjati  -am nedov. () delati luknje, luknjice: luknjati liste papirja ♦ elektr. luknjati znake na kartice vnašati informacije po sistemu kombinacij luknjic lúknjan -a -o: luknjana kartica kartica, na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
  5.      lúknjica  -e ž () manjšalnica od luknja: a) delati luknjice; narediti luknjico v jajčno lupino; gledati skozi luknjico v ključavnici / mazalne luknjice v ležajih b) v parketu se poznajo luknjice od žebljev / luknjice v sredici c) izbezati murna iz luknjice ◊ elektr. pravokotno preluknjano mesto na kartici; obrt. prvina pri vezenju, ki nastane, če se tkanina okroglo predre in gosto obšije
  6.      lúknjičast  -a -o prid. () poln luknjic: škatlica z luknjičastim pokrovom; cedilo ima luknjičasto dno / luknjičasti siri ♦ bot. luknjičaste gobe gobe, ki imajo na spodnji strani klobuka luknjice, kjer nastajajo trosi, Polyporaceae; obrt. luknjičasti vzorec vezenine
  7.      lúknjičati  -am nedov. () redko delati luknjice: luknjičati liste lúknjičan -a -o: papir je ob robu luknjičan
  8.      lúknjičav  -a -o prid. () poln luknjic: trhel, luknjičav les; luknjičava streha / kruh, sir je luknjičav // ki je iz snovi z veliko majhnih luknjic: luknjičav kamen; luknjičava tla / luknjičava snov
  9.      lukobrán  -a m () zid z nasipon, ki varuje pristanišče pred valovi; valobran: valovi se zaganjajo v lukobran
  10.      lúks  tudi lúx -a [luks] m () fiz. enota za merjenje osvetljenosti: meriti z luksi; osvetljenost stanovanjskih prostorov naj bi bila okoli šestdeset luksov
  11.      lúksméter  -tra m (-ẹ̄) fiz. priprava za merjenje osvetljenosti: kazalec na luksmetru
  12.      luksuriózen  -zna -o prid. (ọ̑) knjiž., redko razkošen, sijajen: luksuriozne sobane luksuriózno prisl.: luksuriozno živeti; luksuriozno opremljeno stanovanje
  13.      lúksuz  in lúksus -a m () 1. kar presega zadovoljevanje potreb povprečnega človeka, razkošje: za življenje ne potrebujem luksuza; s svojo plačo si ne more privoščiti luksuza / pog., ekspr. ta luksuz nas je stal pet tisoč / nav. ekspr., v povedni rabi: dopust ni luksuz, ampak potreba; vozil se je z avtom in to je bil luksuz, ki si ga prej ni mogel niti predstavljati; to je drag, nepotreben luksuz / pog., ekspr. saj nisem šel tja za luksuz šel sem tja, ker je bilo treba; pren., ekspr. trdil je, da je poštenje luksuz 2. razkošna oprema, razkošni predmeti: hotel je brez luksuza, a udoben; luksuz palač / davek na luksuz
  14.      lúksuzen  -zna -o prid. () nanašajoč se na luksuz, razkošen: a) tako luksuznega hotela še nisem videl; graditi luksuzna stanovanja / standardna in luksuzna izvedba avtomobila / luksuzni parnik, vlak; star. luksuzni avtomobil osebni avtomobil b) carina na luksuzne predmete; uvoz luksuznega blaga / luksuzni psi psi, zlasti majhni, za razvedrilo, zabavozal. luksuzna izdaja izdaja na dražjem papirju, v boljši vezavi in boljši grafični opremi lúksuzno prisl.: luksuzno opremljeno stanovanje
  15.      lukúlski  -a -o prid. () knjiž., redko obilen, razkošen, bogat: prirejati lukulske večerje
  16.      lúla  -e ž () zastar. priprava za kajenje, ki se napolni s tobakom; pipa: natlačiti, prižgati si lulo / turška lula
  17.      lumbálen  -lna -o prid. () med. nanašajoč se na ledje, ledven: lumbalna nevralgija / lumbalna punkcija punkcija hrbteničnega kanala v predelu ledvenih vretenc
  18.      lúmen  -mna in -a m (ú) 1. anat. premer, prostornina cevastega organa, svetlina: črevesni lumen; zmanjšani lumen arterije pri arteriosklerozi 2. fiz. enota za merjenje svetlobnega toka: meriti z lumni; ta žarnica daje svetlobni tok tisoč lumnov ● iron., redko ta človek res ni poseben lumen ni posebno bister, pameten
  19.      luminál  -a m () farm. pomirjevalno in uspavalno sredstvo grenkega okusa: zaužiti preveliko dozo luminala
  20.      luminiscénca  tudi luminescénca -e ž (ẹ̑) fiz. sevanje za snovi značilne svetlobe zlasti zaradi zunanjih vplivov, svetlikanje: luminiscenca bakterijskih kultur
  21.      lúmp  -a m, im. mn. lúmpi in lúmpje () slabš. ničvreden človek, malopridnež: izvedela sem, kakšen lump je; če je raztrgan, še ni rečeno, da je lump / lumpa so prijeli zločinca, hudodelca / kot psovka: tekla je za njim in kričala: lopov, lump; osleparil me je, lump / ekspr. saj veš, da so fantje lumpi
  22.      lumpácij  -a m (á) šalj., redko ničvreden človek, malopridnež: ti si star lumpacij / to sta moja dva mala lumpacija, ju je predstavila mati
  23.      lumparíja  -e ž () slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: vse lumparije so prišle na dan; kakšno lumparijo je spet napravil; o tvojih lumparijah se bomo pogovorili kasneje / šalj. fantovske lumparije // redko malopridnost, pokvarjenost: v njem je dosti lumparije / to je storil iz lumparije
  24.      lúmparski  -a -o prid. () nanašajoč se na lumpanje: on in njegova lumparska druščina / lumparske navade
  25.      lúmpek  -pka m () ekspr. manjšalnica od lump: ta lumpek ni kradel le kokoši / ljubk. ti lumpek, ali si kaj moj, je govoril hčerki

   28.230 28.255 28.280 28.305 28.330 28.355 28.380 28.405 28.430 28.455  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA