Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (28.255-28.279)


  1.      lópovstvo  in lôpovstvo -a s (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: kakšno lopovstvo spet pripravlja ♪
  2.      lópovščina  in lôpovščina -e ž (ọ̑; ȏ) slabš. ničvredno, malovredno dejanje ali ravnanje: delati, početi lopovščine; njegove lopovščine so postale znane ♪
  3.      lopúta  -e ž (ú) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor: odpreti loputo na letalu; vzdignil je loputo in se spustil v klet; loputa v stropu 2. teh. vrtljiva plošča v cevi za reguliranje pretoka: pripreti loputo / dušilna loputa ki duši, zmanjšuje tok plina; zapiralna loputa; zračna loputa 3. redko del oblačila, pokrivala, ki se da zavihati: spustil je lopute kučme čez ušesa / hlače na loputo bavtaro ● redko loputa mlina na veter se je zlomila lopata ◊ anat. vsaka od mrenic, ki sestavljajo srčno zaklopko; bot. del, s katerim se glavičasti plod ob dozoritvi podolžno odpre ♪
  4.      lopútati  -am nedov. (ū) 1. glasno zapirati, zlasti vrata: ne loputaj, da ne zbudiš otroka; jezno loputati z vrati 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: okna, vrata loputajo 3. s silo se zadevati ob kaj; butati: veter loputa v okna ● redko race loputajo s perutmi prhutajo ♪
  5.      lopútica  -e ž (ú) manjšalnica od loputa: dohod je zapirala loputica ♪
  6.      lopútka  -e ž (ú) manjšalnica od loputa: odprl je loputko v stropu ♪
  7.      lopútnik  -a m (ȗ) 1. priprava za zapiranje odprtine, odpirajoča se navadno navzgor; loputa: stopnice so skozi loputnik držale na podstrešje // nar. gorenjsko kos blaga pri kratkih moških hlačah, ki se spredaj odpenja; bavtara: velik loputnik 2. nar. razgrajač, nemirnež: te bomo že ukrotili, ti loputnik ♪
  8.      lopútniti  -em dov. (ú ȗ) 1. glasno zapreti, zlasti vrata: pograbil je klobuk in pri odhodu jezno loputnil z vrati 2. ekspr. dati močen, zamolkel glas: nekje je loputnilo okno / vrata so loputnila in vlak se je premaknil 3. ekspr. slišno, plosko pasti: prerezal je vrv, da je truplo loputnilo na tla; lestev je loputnila po tleh 4. preh., star. udariti, lopniti: loputnil je konja čez hrbet; loputniti koga po plečih ♪
  9.      lórber  -ja m (ọ̄) nižje pog. lovor: tam raste lorber kar na prostem ♪
  10.      lórd  -a m (ọ̑) v Angliji naslov za višjega plemiča: za svoje zasluge je postal lord; drži se kot lord / prvi lord admiralitete minister vojne mornarice; lord kancler najvišji državni dostojanstvenik in predsednik zgornjega doma / kot pristavek k imenu višjega plemiča lord Byron ♪
  11.      lordóza  -e ž (ọ̑) med. povečana ukrivljenost hrbtenice naprej: lordoza v ledvenem predelu / lordoza hrbtenice ♪
  12.      lórdstvo  -a s (ọ̑) v Angliji 1. lordski naslov: kralj mu je za zasluge podelil lordstvo 2. s svojilnim zaimkom naslov za višjega plemiča: govor njegovega lordstva v parlamentu / kot nagovor vaše lordstvo ♪
  13.      lorénski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na pokrajino Loreno: slikar Metzinger je bil lorenski priseljenec / lorenski križ križ z dvema neenako dolgima in med seboj precej oddaljenima paroma prečnih krakov ♦ vrtn. lorenska begonija grmičasta begonija, ki pozimi rožnato cvete ♪
  14.      lóri  -ja m (ọ̑) zool. 1. nav. mn. v Aziji in Afriki živeče polopice z velikimi očmi, Lorisidae: iz teme se svetijo oči lorijev 2. zelo pisana papiga, ki ima konec jezika razdeljen v rožene ščetine, Trichoglossus ♪
  15.      lornjón  -a m (ọ̑) 1. nekdaj očala z držajem za eno oko ali obe očesi: dvignila je lornjon k očem; gledati skozi lornjon 2. knjiž., redko ščipalnik, nanosnik: nositi lornjon ♪
  16.      lós  -a m (ọ̑) v arktičnih predelih živeči jelen z lopatastim rogovjem: samica losa ♪
  17.      lósos  -a m (ọ̑) velika riba, ki živi v severnem delu Atlantskega oceana in se hodi drstit v zgornji tok rek, potokov: drstitev lososov; lov na losose / prekajen losos ♪
  18.      lóšč  -a m (ọ̑) 1. steklasta snov za prevleko zlasti keramičnih izdelkov: prevleči skledo z loščem / lošč je poškodovan; lesk lošča 2. steklasta snov za prekrivanje zlasti kovinskih izdelkov; emajl: nanašati lošč / lonec s celim loščem ● publ. pod loščem poštenosti se skriva laž pod videzom, krinko ♪
  19.      loščílnik  -a m (ȋ) električni aparat za loščenje tal: priključiti loščilnik; sesalnik in loščilnik ♪
  20.      loščílo  -a s (í) sredstvo, ki, naneseno na površino, daje po drgnjenju lesk: namazati z loščilom / parketno loščilo; loščilo za čevlje / loščilo za nohte lak ♪
  21.      lóščiti  -im nedov. (ọ̄) 1. prekrivati z loščem: lončar lošči vrče / loščiti lonce emajlirati 2. dajati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: loščiti parket, škornje / loščiti si nohte lóščen -a -o: loščena žgana glina ♪
  22.      lóški  -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje ♪
  23.      lót 1 -a m (ọ̑) teh. zlitina za spajanje kovinskih delov: zaliti z lotom / kleparski lot; mehki z nizkim, trdi lot z visokim tališčem; srebrov lot ♪
  24.      lotálen  -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za lotanje: lotalno sredstvo / lotalni gorilnik priprava, v kateri zgoreva plin pod pritiskom, pomešan s kisikom iz zraka ♪
  25.      loteríja  -e ž (ȋ) 1. organizirana igra na srečo, pri kateri o dobitku določa izžrebanje srečke: igrati loterijo, na loteriji; na loteriji je zadel dva milijona; vesel je, kot bi zadel glavni dobitek na loteriji / blagovna loterija pri kateri so dobitki samo v blagu; denarna loterija pri kateri so dobitki samo v denarju; razredna loterija; pren., ekspr. žena je bila zanj največji dobitek v življenjski loteriji 2. ekspr., v povedni rabi kar je tvegano in glede uspešnosti odvisno od sreče: zakon, življenje je loterija ● ekspr. če bi dobil to službo, bi bila prava loterija nepričakovana sreča; zastar. društvo je priredilo loterijo tombolo ♪

   28.130 28.155 28.180 28.205 28.230 28.255 28.280 28.305 28.330 28.355  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA