Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (27.855-27.879)



  1.      licitírati  -am nedov. () 1. s ponujanjem večje vsote potegovati se za blago, ki se prodaja na licitaciji, dražiti: nikogar ni bilo, ki bi hotel licitirati; licitirati les 2. s ponujanjem najugodnejših pogojev, zlasti nizke cene, potegovati se za prevzem dobave, dela, ki se oddaja na licitaciji: za gradbena dela so licitirala tri podjetja 3. redko voditi licitacijo: kdo zna licitirati ◊ igr. napovedovati (višjo) vrednost pri igri s kartami
  2.      líčar  -ja m () kdor se poklicno ukvarja z ličenjem: sprejmemo ličarja / avto ličar avtoličar; ličar avtomobilov, stekla
  3.      líčarski  -a -o prid. () nanašajoč se na ličarje: ličarska dela / ličarska stroka
  4.      líčarstvo  -a s () dejavnost, ki se ukvarja z ličenjem avtomobilov
  5.      líčece  -a [čǝc] s () ekspr. manjšalnica od lice 1: dojenček ima okrogla ličeca; mehka, rdeča ličeca; jamica v ličecih
  6.      líčen 1 -čna -o prid., líčnejši (í ) nav. ekspr. lep, zlasti po obliki, izdelavi: lična hišica; lična košarica / imeti lično pisavo / učenčevi zvezki so lični / v stanovanju je vse čisto in lično líčno prisl.: pisati razločno in lično; lično izdelani čevlji; lično urejen lokal
  7.      líčen 2 -čna -o prid. () nanašajoč se na lice: lične kosti; povešene lične mišice / redko lična stran tkanine prava stran, lice / lična in hrbtna stran medalje
  8.      ličílo  -a s (í) 1. sredstvo za barvanje, lepšanje obraza: uporabljati ličila; poudariti oči z ličilom; plast ličila / svetlo ličilo za ustnice 2. knjiž., redko barva, lak: nanašati ličilo 3. zastar. loščilo (za čevlje): škatlica ličila
  9.      ličínka  -e ž () zool. žival na razvojni stopnji med jajčecem in bubo ali med jajčecem in razvito živaljo: ličinka se levi, zabubi, zaprede; ličinka zleze iz jajčeca / žuželčje ličinke; uničevati ličinke koloradskega hrošča; ličinke trakulje; ličinke žab paglavci
  10.      líčkar  -ja m () kdor lička: gospodinja je pogostila ličkarje
  11.      líčkati  -am nedov. () odstranjevati s koruznega storža krovne liste: pri sosedovih ličkajo / ličkati koruzo
  12.      líčkovina  in ličkovína -e ž (; í) nar. ličkanje: sušiti ličkovino
  13.      líčnat  -a -o prid. () nanašajoč se na ličje: ličnate copate / ležati na ličnati blazini napolnjeni z ličkanjem
  14.      lídijski  -a -o prid. (í) muz., v zvezi lidijska lestvica, v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona f navzgor
  15.      lidít  -a m () kem. brizantno razstrelivo, katerega glavna sestavina je pikrinska kislina; ekrazit: granate so nekdaj polnili z liditom ◊ min. temno sivi različek kalcedona
  16.      lído  -a m () knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu ♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
  17.      líga  -e ž () 1. organizacija, društvo, zlasti za zaščito česa, za boj proti čemu: ustanoviti ligo / protituberkulozna liga 2. šport. skupina, ki jo sestavljajo v tekmovalni sezoni moštva približno enakih sposobnosti: izpasti iz lige; zasesti prvo mesto v ligi / conska liga ki združuje tekmovalna moštva določenega področja; prva zvezna liga ki združuje najboljša tekmovalna moštva iz cele države // tekmovanje v okviru take skupine: zadnje kolo košarkarske lige
  18.      ligáš  -a m (á) 1. žarg., šport. društvo, klub, moštvo, ki tekmuje v ligi: uspeh domačega ligaša / igralci zveznega ligaša 2. lit. član skupine katoliško usmerjenih dijakov ob koncu stoletja, ki jo je vodil J. E. Krek: ligaši in zadružani
  19.      ligáški  -a -o prid. (á) nanašajoč se na ligaše ali liga 2: ligaško moštvo / ligaško tekmovanje
  20.      ligatúra  -e ž () 1. tisk. znak, črka, ki nastane iz spojitve, združitve dveh ali več deloma poenostavljenih črk: prebrati ligaturo; uporabiti ligaturo & 2. muz. znak v obliki loka, ki povezuje dve ali več not, vezaj: napisati ligaturo 3. med. podveza, podvezovanje: ligatura žile
  21.      lignín  -a m () kem. organska spojina, ki je pomembna sestavina celičnih sten lesnatih rastlin: celuloza in lignin
  22.      lignít  -a m () premog nižje kalorične vrednosti: kuriti z lignitom; rudnik lignita
  23.      líh  -a -o prid. ( ) ki ni deljiv z dve: hiše na tej strani imajo lihe številke ♦ mat. liha funkcija funkcija, ki je središčno somerna glede na koordinatno izhodišče; liho število naravno število, ki ni deljivo z dve
  24.      lihopŕst  -a -o prid. ( ) zool. ki ima en prst ali tri prste: ta žival je lihoprsta / lihoprsti kopitarji
  25.      liják  -a m (á) 1. priprava za zlivanje tekočine v posodo skozi majhno odprtino: z lijakom doliti vina v steklenico; pločevinast, steklen lijak; grlo lijaka ∙ ekspr. ti bi rad, da bi ti vlivali znanje z lijakom da bi ga pridobil brez prizadevanja, truda; šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda // kar je po obliki ali funkciji podobno lijaku: v globino se spušča strm lijak in kmalu preide v navpične stene; granate so izkopale globoke lijake; napravil je z dlanmi lijak, jih nastavil na usta in zaklical / prah se v lijaku vrtinči kvišku 2. na zid pritrjena posoda za odtok odvečne, umazane vode: zliti pomije v lijak; umiti si roke pri lijaku / kuhinjski lijak; vodovodni lijak / lijak dobro požira, je zamašen odvodna cev pri tej posodiagr. lijak za seno jašek, po katerem se spušča seno v hlev; jašek za seno; meteor. lijak tornada osrednji del tornada, v katerem je zračni pritisk izredno znižan; teh. polnilni lijak del priprave, naprave, skozi katerega se stresa, daje material vanjo

   27.730 27.755 27.780 27.805 27.830 27.855 27.880 27.905 27.930 27.955  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA