Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (27.280-27.304)


  1.      lájati  -am nedov. (ȃ) 1. oglašati se s kratkimi, odsekanimi glasovi: pes laja; divje, rezko lajati / lisjak, srnjak laja; v daljavi so lajali šakali // s predlogom z lajanjem izražati nejevoljo nad prisotnostjo koga: čuvaj laja na vsakega tujca / pes laja v luno ∙ preg. pes, ki laja, ne grize človek, ki veliko govori ali grozi, ne naredi hudega 2. slabš. govoriti z ostrim, zadirčnim glasom: ne zna povedati mirno, samo laja; poberi se iz hiše, je lajal; knjiž. vodja taborišča je lajal svoje ukaze // s predlogom surovo, zadirčno govoriti s kom: lajati drug na drugega, v drugega; neprestano laja na nas // nizko govoriti, pripovedovati: pusti ga, naj laja, kar hoče; Edino hlapci cvilijo ponižno kakor psi in lajajo, da nas je malo (Kajuh) 3. ekspr. dajati lajanju podobne glasove: minometi, strojnice lajajo 4. preh., nar. zmerjati: Ne lajaj me, če nisem kriv (I. Pregelj) 5. pesn., s prislovnim določilom biti, obstajati v zelo neprijetni, grozljivi obliki: zunaj laja decembrski mraz; tišina je lajala nad prepadi lajáje: lajaje kazati zobe lajajóč -a -e: pes je lajajoč planil proti prišlecu; lajajoči psi; lajajoči kašelj zelo glasen in suh ♪
  2.      lájavec  -vca m (ā) 1. ekspr. pes, ki (zelo) laja: s palico se je branil najbolj nadležnih lajavcev 2. slabš. kdor silovito napada z besedami: pustite me pri miru, lajavci ♪
  3.      lájbič  -a m (ȃ) nižje pog. telovnik: žametast lajbič; gumbi na lajbiču ♪
  4.      lájna  -e ž (ȃ) 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica ● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov ♪
  5.      lájnarski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lajnarje: lajnarska tradicija je zamrla / lajnarska pesem ♪
  6.      lájnati  -am nedov. (ȃ) 1. igrati na lajno: lajnar lajna; lajnati staro melodijo; otožno lajnati ∙ slabš. organist vse leto lajna iste melodije igra 2. slabš. kar naprej govoriti, ponavljati: spet lajna iste tožbe; če so ga hoteli razjeziti, so mu lajnali to zbadljivko / začela je lajnati pesem o prehudem delu 3. slabš. enolično, brez poudarkov pripovedovati naučeno besedilo: saj ni recitiral, ampak lajnal; lajnati pesmico ♪
  7.      lájno  -a s (ā) knjiž., redko blato, govno, iztrebki: kravje lajno ♪
  8.      lájšati  -am nedov. (ȃ) delati kaj manj neprijetno, manj hudo: lajšati bolniku bolečine; lajšati bremena zaposleni ženi; lajšati trpljenje / star. upanje mu lajša in slajša življenje ∙ lajšati si srce z govorjenjem, z jokom s pogovarjanjem, z jokanjem si manjšati duševno bolečino // delati kaj manj naporno, težavno; olajševati: dolg rep lajša opicam gibanje po drevju; lajšati si delo z dobrim orodjem ♪
  9.      lájta  -e ž (ȃ) 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice ♪
  10.      lájtnant  -a m (á) v nekaterih državah poročnik ali podporočnik: pred skupino vojakov jaha mlad lajtnant; v spopadu s partizani je padel nemški lajtnant in več vojakov ♪
  11.      lák  -a m (ȃ) 1. raztopina, ki tvori, tanko nanesena na površino, zaščitno ali polepševalno prevleko: nanašati lak; obrizgati, premazati z lakom; tovarna lakov; topilo za lak; trgovina z laki / avtomobilski laki; brezbarvni, motni, sijajni lak; sintetični lak / notranji lak za lakiranje predmetov, ki so v stavbi; zunanji lak za lakiranje predmetov, ki so na prostem; lak za čolne zelo kakovosten zunanji lak, odporen proti vodi; lak za lase, nohte; lak za pohištvo // tanka prevleka iz tega: lak se lušči, se sveti; pren., ekspr. to ni prava kultura, to je le civilizacijski lak ∙ pog., ekspr. avto je ves v laku in kromu zelo se sveti ♦ kem. asfaltni ali bitumenski lak raztopina bitumena v organskem topilu za zaščitne premaze kovin; nitrocelulozni lak raztopina nitrata celuloze v organskem topilu; oljni lak; teh. film laka 2. usnje, strojeno in obdelano tako, da se zelo sveti: lak za čevlje; torbica iz črnega, rdečega laka / goveji, telečji lak ♪
  12.      lakáj  -a m (ȃ) 1. v nekaterih deželah, zlasti v plemiškem okolju uniformiran služabnik za osebno strežbo: pozvoniti lakaju / pri večerji je stregel livriran lakaj 2. knjiž., slabš. kdor je pretirano vdan nadrejenim: ne maram ga, ker je lakaj / biti lakaj stranke ♪
  13.      lakájski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lakaje: lakajska obleka / lakajska služba / lakajska miselnost / on je lakajska duša ♪
  14.      lakájstvo  -a s (ȃ) 1. lakajska služba: služiti si kruh z lakajstvom 2. knjiž., slabš. pretirana vdanost nadrejenim: biti prežet z lakajstvom / vse njegovo pisanje je bilo lakajstvo absolutizmu ♪
  15.      lákast  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na lak: lakasta emulzija / lakasta površina predmeta / lakasto usnje / lakasti čevlji; lakast pas ♪
  16.      láket  -kta m (ȃ) 1. del roke med zapestjem in komolcem: dotaknil se je njenega lakta; z laktom si obrisati znojno čelo; kratki in debeli lakti // zastar. del roke ob sklepu med podlaktom in nadlaktom; komolec: zavihati si rokave čez lakte 2. nekdaj dolžinska mera za platno, približno 275 cm: dva lakta platna // dolžinska mera za tkanine, približno 77 cm; vatel ♪
  17.      láket  -ktí ž (ȃ) del roke med zapestjem in komolcem: položila je roko na njegovo laket; z laktjo si zakriti oči; zagorele lakti ♪
  18.      lakírati  -am nedov. in dov. (ȋ) prekrivati z lakom: lakirati avtomobil, parket; lakirati s čopičem, s pištolo; lakirati si nohte / lakirati si lase; pren., ekspr. pisatelj življenje preveč lakira lakíran -a -o: lakiran pod; lakirano pohištvo; rdeče lakirani nohti; pozor, sveže lakirano ♪
  19.      lakíren  -rna -o prid. (ȋ) ki je za lakiranje: lakirne barve / lakirna kabina ♦ teh. lakirna pištola ♪
  20.      lakírnica  -e ž (ȋ) obrat za lakiranje: dograditi lakirnico; avtomatična lakirnica / servisna lakirnica ♪
  21.      lákmus  -a m (ȃ) kem. organsko barvilo za določanje kislosti in bazičnosti: lakmus pomodri, pordeči ♪
  22.      lákmusov  -a -o prid. (ȃ) kem., v zvezah: lakmusov papir z lakmusovo tinkturo prepojen papir; lakmusova tinktura vodna raztopina lakmusa ♪
  23.      lákom  -a -o prid., tudi neskl. (á) star. lakomen: nikoli ni imel zadosti, tako je bil lakom / tujec lakom; sam.: lakom se ni bal nevarnosti, če je le slutil dober zaslužek ♪
  24.      lákomen  -mna -o prid. (á) ki čuti, ima strastno željo prisvajati si dobrine: lakomen človek; poznali so jo, da je lakomna / lakomen zemlje; časti nisem lakomen; lakomen po denarju // navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima strastno željo po kaki jedi: biti lakomen na meso; polhi so lakomni na hruške // ki izraža lakomnost: lakomen pogled; lakomni prsti so segli po cekinu lákomno prisl.: lakomno jesti; oči se mu lakomno svetijo ♪
  25.      lákomiti se  -im se nedov. (á) knjiž., redko biti lakomen česa: lakomiti se tuje zemlje ♪

   27.155 27.180 27.205 27.230 27.255 27.280 27.305 27.330 27.355 27.380  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA