Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (26.855-26.879)



  1.      krznárski  -a -o prid. (á) nanašajoč se na krznarje ali krznarstvo: krznarski mojster / krznarska industrija, obrt
  2.      krznárstvo  -a s () krznarska obrt: razvoj krznarstva in usnjarstva // podjetje, delavnica za to obrt
  3.      krznén  -a -o prid. (ẹ̑) ki je iz krzna: jopič s krznenim ovratnikom; krznene rokavice / nosila je dragocen krznen plašč
  4.      kŕzno  -a s (ŕ) živalska koža, strojena z dlako vred: kupovati, prodajati krzno; plašč obrobiti, podložiti s krznom / astrahansko, bobrovo, kunje, ovčje krzno / imitacija krzna / plašč s krznom s krznenim ovratnikom / ekspr. oblači se v dragoceno krzno ♦ obrt. plemenito krzno tanko in odporno, z lesketajočo se dlako
  5.      kržák  -a m (á) nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak
  6.      kržljàv  -áva -o prid. ( á) nav. ekspr. slabo razvit, zakrnel: hodil je med kržljavimi hrasti / zajci so bili majhni in kržljavi / kržljava rast / slabš. kržljav otrok
  7.      kržljávec  -vca m () ekspr. slabo razvita, zakrnela žival, rastlina: ob poti so rasli sami kržljavci; v gnezdu ni bilo nobenega kržljavca / slabš. bil je duševni in telesni kržljavec
  8.      kržljávost  -i ž (á) nav. ekspr. lastnost, značilnost kržljavega: proučuje kržljavost pri živalih; kržljavost drevja
  9.      ksantípa  -e ž () slabš. zlobna, prepirljiva (zakonska) žena: ksantipa mu je grenila življenje / oženil se je s pravo ksantipo
  10.      ksébni  -a -o prid. (ẹ̑) pri vpreženi živini levi: ksebni konj, vol / na ksebno stran je vpregel kravo; sam.: pognati ksebnega
  11.      ksenofobíja  -e ž () knjiž. sovraštvo, odpor do tujcev in tujega: članek obravnava ksenofobijo pri posameznih narodih
  12.      ksénon  -a m (ẹ̑) kem. težek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Xe: s ksenonom napolnjena cevka
  13.      ksero...  ali ksêro... prvi del zloženk () nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kserografija; kserokopija / kseroizpis in ksero izpis
  14.      kserografíja  -e ž () tisk. izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: pri svojem delu si je veliko pomagal s kserografijo // dejavnost, ki se ukvarja s takim izdelovanjem kopij: razvoj kserografije
  15.      kserografírati  -am nedov. in dov. () tisk. izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku
  16.      ksêroksen  -sna -o prid. () tisk. nanašajoč se na izdelovanje kopij po elektrostatičnem postopku: kseroksna kopija / kseroksni papir
  17.      kseroksírati  -am nedov. in dov. () izdelovati kopije po elektrostatičnem postopku: fotografirati in kseroksirati / kseroksirati dokumente
  18.      ksíht  -a m () nižje pog., nav. slabš. obraz: nakremžil je ksiht
  19.      ksilít  -a m () petr. premog, v katerem je lesna zgradba jasno vidna, lesni premog: v kupu lignita je tudi nekaj ksilita
  20.      ksilografíja  -e ž () um. grafična tehnika, pri kateri se z žlebičastimi dleti in raznimi noži reže v leseno ploščo; lesorez: uspehi ksilografije
  21.      ksilolít  -a m () grad. zmes lesne moke, žganega magnezita, raztopine magnezijevega klorida za pode
  22.      ksilolíten  -tna -o prid. () grad. ki je iz ksilolita: ksilolitni tlak
  23.      kšèft  kšêfta in kšéft -a m ( é; ẹ̑) nižje pog. trgovska dejavnost, trgovanje, ki prinaša navadno večji dobiček: ima smisel za kšeft / naredil je dober kšeft kupčijo // delo, opravek: ta kšeft mu ne gre od rok
  24.      kúba  -e ž () cigara iz srednje dobrih vrst tobaka, krajša od havane: kaditi kubo
  25.      kubatúra  -e ž () prostornina, navadno kot izraz količine: kubatura stavbe je zelo velika / izračunati kubaturo izkopane zemlje // strojn. prostornina, ki jo opiše bat pri svojem gibanju v valju; gibna prostornina: vozila z različnimi kubaturami / kubatura motorja

   26.730 26.755 26.780 26.805 26.830 26.855 26.880 26.905 26.930 26.955  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA