Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (26.530-26.554)



  1.      krivínski  -a -o prid. () nanašajoč se na krivino: krivinske spremembe ◊ geom. krivinski krog krog, ki se ravninski krivulji na določenem mestu najbolje prilega; krivinski polmer polmer krivinskega kroga
  2.      krivíti  -ím nedov., krívljen tudi krivln ( í) 1. dajati čemu krivo obliko: skušal je kriviti palico; letev se krivi pod njegovo težo / kriviti les, pločevino, železo // ekspr. dajati čemu nenaravno, nepravilno obliko: privzdigoval je obrvi in krivil ustnice / skrbi ga krivijo; krivi se od bolečine, smeha; krivil se je pod težkim bremenom / vihar krivi drevesa ∙ ekspr. sedaj mu ni treba več kriviti hrbta pred njim ubogati ga; biti poslušen, pokoren 2. delati, imeti koga za krivega česa; dolžiti: krivili so ga nesreče; kriviti koga za nesrečo / krivili so ga zaradi izgube denarja
  3.      krívka  -e ž () ženska, ki je povzročila kaj slabega, neprijetnega, nezaželenega: ugotoviti, kaznovati krivko
  4.      krivočŕten  -tna -o prid. () nanašajoč se na krivo črto: krivočrtni lik / krivočrtno gibanje
  5.      krivogléd  -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄) ekspr. škilast: krivogleda ženska / krivogledo mežikanje
  6.      krivokljún  -a -o prid. ( ū) ki ima kriv kljun: krivokljun ptič ♦ zool. krivokljuni prodnik ptica z dolgim, navzdol ukrivljenim kljunom, Calidris ferruginea
  7.      krivolòv  -óva m ( ọ̄) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: kazen za krivolov
  8.      krivolóvstvo  -a s (ọ̑) jur. lov ali ribolov brez predpisanega dovoljenja: obsojen je bil zaradi krivolovstva
  9.      krivonóg  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima krive noge: bil je majhen in krivonog
  10.      krivonós  -a -o prid. (ọ̑ ọ̄) ki ima kriv nos: bradat in krivonos starec / krivonoso glavo je pomolil skozi vrata
  11.      krivopêcelj  -clja m (é) zimsko jabolko s kratkim, ukrivljenim pecljem: jonatan in krivopecelj
  12.      krivopêta  in krivopéta -e ž (é; ẹ̑) etn., po ljudskem verovanju bitje, ki nastopa v podobi hudobne ženske z nazaj obrnjenimi stopali: v gorah so domovale krivopete
  13.      krivopriséžnica  -e ž (ẹ̑) ženska, ki je krivo prisegla: neodgovorna krivoprisežnica
  14.      krivopriséžnik  -a m (ẹ̑) kdor je krivo prisegel: morilec in krivoprisežnik
  15.      krivopriséžništvo  -a s (ẹ̑) dejanje krivoprisežnika: obsojen je bil zaradi krivoprisežništva
  16.      krivorépec  -pca m (ẹ̑) ekspr. ruševec: ustrelil je krivorepca
  17.      krivovérec  -rca m (ẹ̑) za pripadnike določene krščanske veroizpovedi kdor je zaradi nepriznavanja kake dogme druge, drugačne vere: krivoverci in pravoverci
  18.      krivovéren  -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nanašajoč se na krivo vero: postal je krivoveren / krivoverni nauki
  19.      krivovérka  -e ž (ẹ̑) ženska oblika od krivoverec: inkvizitor je sodil krivoverki
  20.      krivovérski  -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na krivoverce ali krivo vero: grad je bil krivoversko zbirališče / obhajale so ga krivoverske misli; krivoverske zablode; pren. tvoja krivoverska razlaga demokracije
  21.      krivúlja  -e ž (ú) 1. kriva črta: narisati krivuljo; oblika krivulje // geom. črta, katere točke niso na isti premici: gorišče krivulje; tangenta krivulje / točka je pri gibanju opisala krivuljo / sklenjena krivulja / prostorska krivulja katere točke niso na isti ravnini; ravninska krivulja katere točke so na isti ravnini; sinusova krivulja ki grafično ponazarja sinusovo funkcijo; lok krivulje 2. pot, ki jo naredi telo pri nepremočrtnem gibanju: balistična krivulja; let v krivulji 3. navadno s prilastkom črta, ki ponazarja spreminjanje česa: ekonomska krivulja pada, raste; temperaturna krivulja se je obrnila navzgor; krivulja pritiska, toplote / krivulja uspeha / karakteristična krivulja po kateri se da spoznati določen pojavekon. krivulja ponudbe, povpraševanja
  22.      krivúljast  -a -o prid. (ú) nanašajoč se na krivuljo: krivuljast rez; krivuljasta črta / krivuljasto gibanje
  23.      krivúljnik  -a m () teh. priprava za risanje krivulj: lesen krivuljnik
  24.      kríza  -e ž () 1. stanje v gospodarstvu, ko se ugodne razmere za razvoj začnejo hitro slabšati: kriza narašča, nastaja; deželo je zajela kriza; med krizo se je zmanjšal izvoz kapitala; podjetje je v krizi / kriza industrije, kmetijstva / gospodarska kriza // publ., navadno s prilastkom veliko pomanjkanje česa: premogovna kriza; kriza cementa, železa / stanovanjska kriza stiska // nav. ekspr. neugodno, težko rešljivo stanje: kriza v gledališču je počasi popuščala; gibanje prestaja hudo krizo; idejna kriza; kriza tega gledališča; predlogi za reševanje krize / meščanska družba se je znašla v krizi 2. nav. ekspr. duševno stanje, ko je človek nesposoben premagati subjektivne in objektivne ovire: doživljati krizo; skušala je prebroditi krizo; znova je zapadel v krizo; preživljati težko krizo / že dolgo je v krizi 3. med. obdobje v akutni bolezni pred spremembo na boljše ali (bistveno) slabše: kriza traja že nekaj dni; bolnik še ni iz krize ◊ ekon. kriza periodično se ponavljajoče stanje v kapitalističnem gospodarstvu zaradi neskladja med proizvodnjo in potrošnjo; psih. (duševna) kriza stanje zaradi hude konfliktne situacije; šport. kriza stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen
  25.      krizantéma  -e ž (ẹ̑) okrasna jesenska rastlina s širokimi koški in velikimi raznobarvnimi cveti: grobovi so bili okrašeni s krizantemami; bele krizanteme

   26.405 26.430 26.455 26.480 26.505 26.530 26.555 26.580 26.605 26.630  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA