Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (25.030-25.054)


  1.      kolókvij  -a m (ọ́) 1. šol. manj obsežen izpit na visokih in višjih šolah: opraviti kolokvij / pismeni kolokvij 2. organizirano posvetovanje, razpravljanje strokovnjakov o določeni temi, navadno v manjšem obsegu: dvodnevni kolokvij slovenskih arheologov; mednarodni kolokvij 3. knjiž., redko pogovor, zlasti o čem pomembnem: imela sta važen kolokvij ♪
  2.      kolókvijski  -a -o prid. (ọ́) nanašajoč se na kolokvij: kolokvijski in izpitni roki / kolokvijsko vprašanje ♪
  3.      kolokvírati  -am dov. in nedov. (ȋ) šol. opraviti kolokvij: kolokviral je med prvimi ♪
  4.      kolomáznica  -e ž (ȃ) redko posoda za kolomaz: stal je pri vozu z veliko kolomaznico v roki ♪
  5.      kolombína  -e ž (ȋ) mlada, navihana ženska gledališka oseba: igra kolombine in harlekina je bila dobra ♪
  6.      kolomíja  -e ž (ȋ) nar. vzhodnoštajersko sled, ki jo zapusti kolo vozila; kolesnica: v razmočenih tleh je bilo videti cikcakaste kolomije ♪
  7.      kólomonov  in kolomónov -a -o prid. (ọ̑; ọ̑) v zvezi kolomonov žegen, po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati: prebiral je kolomonov žegen / preganjati bolezen s kolomonovim žegnom ♪
  8.      kolón  -a m (ọ̑) 1. v nekaterih deželah najemnik zemlje: izkoriščanje kolonov / briški koloni // pri starih Rimljanih svoboden najemnik zemlje: koloni in latifundisti 2. redko kolonialni veleposestnik: izgnati evropske kolone ♪
  9.      kolóna  -e ž (ọ̑) 1. v daljšo vrsto razvrščena, premikajoča se skupina a) ljudi, navadno vojakov: kolona se je bližala naselju; dolga, nepretrgana kolona / kolona vojakov / biti na čelu kolone spredaj, na začetku / hodili so v koloni po eden drug za drugim / dvostopna kolona / ekspr. na trgu so se zbrale kolone ljudi zelo veliko b) vozil: kolona (avtomobilov) se je večkrat ustavila; prehiteval je kolono / voziti na koncu kolone 2. tisk. tiskano besedilo, ki zajema le del strani glede na širino; stolpec: naslov čez štiri kolone / članek obsega tri kolone 3. v zvezi peta kolona, pred drugo svetovno vojno Nemci in pristaši nacizma, ki v nenemški državi podtalno delujejo za nacistične interese: organizirati peto kolono / delovanje pete kolone pri nacističnem osvajanju Jugoslavije; pren., ekspr. kominformistična peta kolona 4. nar. zahodno kamnit, obokan vhod, most: kraški portali, kolone in baladurji ◊ adm. z navpičnima črtama omejen prostor v obrazcih, poslovnih knjigah za vpisovanje podatkov; kem. pokončna valjasta posoda za kemične in fizikalne procese ♪
  10.      kolonát  -a m (ȃ) v nekaterih deželah odnos med lastnikom zemlje in kolonom: kolonat se je v Dalmaciji zelo dolgo obdržal / starorimski kolonat ♪
  11.      kolonél  -a m (ẹ̑) tisk. tiskarska črka, po velikosti med nonparejem in petitom ♪
  12.      kolonélo  -a m (ẹ̑) v Italiji polkovnik: povelje je izdal kolonelo ♪
  13.      koloniále  -a m, tudi neskl. (ȃ) redko trgovina s kolonialnim blagom: kupuje v kolonialu ♪
  14.      koloniálen  -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonialiste ali kolonijo: kolonialna odvisnost; kolonialne vojne / kolonialni sistem; obsodba kolonialne politike / izkoriščanje kolonialnih narodov; kolonialne dežele kolonije; kolonialne države države, ki imajo kolonije; izguba kolonialne posesti / kolonialno blago blago iz kolonij, zlasti živila, začimbe ♦ arhit. kolonialni slog slog, ki posnema arhitektonske oblike matične dežele, zlasti Anglije ♪
  15.      kolonialíst  -a m (ȋ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: mržnja domačih prebivalcev do kolonialistov / ekspr. beli kolonialisti // nav. mn., ekspr. kolonialna država: akcija je prekrižala račune kolonialistov ♪
  16.      koloníja  -e ž (ȋ) 1. v kapitalizmu dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij 2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; jugoslovanska kolonija v Franciji 3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija 4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija 5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah ◊ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja ♪
  17.      koloníst  -a m (ȋ) 1. kdor se naseli, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: prvi kolonisti so se ukvarjali zlasti s poljedelstvom in obrtjo; nemški kolonisti v Vojvodini 2. redko kolonialist: postopen odhod kolonistov pred razglasitvijo neodvisnosti dosedanje kolonije ♪
  18.      kolonizácija  -e ž (á) glagolnik od kolonizirati: srednjeveška nemška kolonizacija Poljanske doline; kolonizacija notranjosti dežele / evropska kolonizacija Afrike ♪
  19.      kolonizacíjski  -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koloniste ali kolonizacijo: deželo so prekrili novi kolonizacijski sloji / kolonizacijsko območje ♪
  20.      kolonizátor  -ja m (ȃ) pripadnik kolonialne države, živeč v koloniji: imperialistični kolonizatorji; drastični ukrepi kolonizatorjev // ekspr. kolonialna država: pisatelji ne morejo pisati v jeziku nekdanjega kolonizatorja ♪
  21.      kolonizátorski  -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na kolonizatorje: država je s težavo uresničevala svoje kolonizatorske cilje / kolonizatorska politika ♪
  22.      kolonizírati  -am nedov. in dov. (ȋ) načrtno naseljevati ljudi, navadno na nenaseljenem ali narodnostno tujem področju: kolonizirati prostrane severne predele; Francija je začela kolonizirati Alžirijo leta 1830 kolonizíran -a -o: kolonizirana dežela ♪
  23.      kolónjski  -a -o prid. (ọ̑) v zvezi kolonjska voda raztopina eteričnih olj v razredčenem alkoholu za odišavljanje: steklenička s kolonjsko vodo / odišaviti se s kolonjsko vodo; sam., pog.: diši po kolonjski kolonjski vodi ♪
  24.      kolónski 2 -a -o (ọ̑) s števnikom pridevnik od kolona 2: stran je 8-kolonska ♪
  25.      kolónstvo  -a s (ọ̑) redko kolonat: petdeset let je prenašal breme kolonstva ♪

   24.905 24.930 24.955 24.980 25.005 25.030 25.055 25.080 25.105 25.130  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA