Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (24.830-24.854)


  1.      kogá  zaim. neskl. (á) nižje pog., v imenovalniku, rodilniku ali tožilniku káj: koga bo, nič ne bo ♪
  2.      kogá  prisl. (á) nižje pog. káj: koga me tako gledaš ♪
  3.      koherénten  -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž. medsebojno povezan, odvisen: izdelana so objektivna in koherentna merila ♪
  4.      kohezíven  -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na kohezijo: sprememba kohezivnega procesa / v družbi se je izoblikovalo več kohezivnih skupin ♪
  5.      kohórta  -e ž (ọ̑) pri starih Rimljanih vojaška enota, deseti del legije: oborožene kohorte; poveljnik kohorte ♪
  6.      koincidénca  -e ž (ẹ̑) knjiž. (naključno) sovpadanje, (naključno) ujemanje: do takih koincidenc vedno prihaja; koincidenca interesov posameznika in družbe / ta koincidenca je verjetno čisto slučajna ♪
  7.      koincidénčen  -čna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na koincidenco: koincidenčni interesi ♦ geom. koincidenčna ravnina v nekaterih projekcijskih sistemih geometrijsko mesto točk, katerih prirejena risa sovpadata ♪
  8.      koincidírati  -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. (naključno) sovpadati, (naključno) ujemati se: ta dogodek časovno koincidira z začetkom vojne ♪
  9.      koiné  tudi kojné [kojne] m neskl., tudi ž neskl. (ẹ̑) lingv. iz več narečij nastali skupni jezik starih Grkov: vpliv govorjenega koine na knjižni jezik // tako nastalo narečje, jezik sploh: proučevati koine ♪
  10.      kóitus  -a m (ọ̑) knjiž. spolno občevanje ♪
  11.      kój  in kòj prisl. (ọ̑; ȍ) nar. 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja; takoj, brž: to reče in koj odide / rekli so mu, da mora priti koj nazaj / koj nato se je stemnilo 2. v neposredni bližini; tik: vas je koj za hribom ♪
  12.      kòj  prisl. (ȍ) nar. severno kar: koj čakajo, da planejo po njem / le koj naravnost povej ♪
  13.      kója  -e ž (ọ̑) knjiž., redko kabina, navadno na ladji: častnik je odšel počivat v kojo / slačilna koja v ambulanti ♪
  14.      kòk  medm. (ȍ) posnema glas koklje: kok, kok, vabi koklja piščeta ♪
  15.      kóka  -e ž (ọ̑) bot. tropski grm, katerega listi vsebujejo kokain, Erythroxylon coca ♪
  16.      kokainíst  -a m (ȋ) kdor uživa kokain: zašel je v družbo pijancev in kokainistov ♪
  17.      kokainístka  -e ž (ȋ) ženska, ki uživa kokain: bila je strastna kokainistka ♪
  18.      kókati  -am stil. kóčem nedov. (ọ̑) navadno v zvezi s kokoš kazati nagnjenje za valjenje piščancev: kokoši slabo nesejo, ker jih precej koka // oglašati se z glasom kok: koklja je glasno kokala in vabila piščančke ♪
  19.      kokcídij  -a m (í) nav. mn., zool. v prebavilih nekaterih živali živeči drobni zajedavec, ki povzroča obolenja teh organov, Eimeria ♪
  20.      kokcidióza  -e ž (ọ̑) vet. bolezen, ki jo povzroča kokcidij: zatiranje kokcidioze ♪
  21.      kóker  [kǝr] neskl. pril. (ọ́) lov., v zvezi koker španjel manjši lovski pes, navadno črne ali rjave barve z velikimi visečimi uhlji in dolgo, rahlo valovito dlako: gojiti koker španjele ♪
  22.      kokéta  -e ž (ẹ̑) ekspr. ženska, ki koketira, spogledljivka: bila je očarljiva koketa; vede se kot kaka koketa ♪
  23.      kokéten  -tna -o prid. (ẹ̑) nav. ekspr. ki izraža naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledljiv: bila je zelo koketna / koketno dekle / koketen nastop, pogled / koketna obleka kokétno prisl.: koketno se nasmihati; koketno zavezana ruta ♪
  24.      koketeríja  -e ž (ȋ) ekspr. koketiranje: potrebno je bilo precej koketerije, da je pritegnila njegovo pozornost; njene kretnje so bile polne premišljene koketerije / ne mara se spustiti z njim v koketerijo / uporabila je vso svojo koketerijo sposobnost koketiranja ♪
  25.      koketírati  -am nedov. (ȋ) 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom // izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom ♪

   24.705 24.730 24.755 24.780 24.805 24.830 24.855 24.880 24.905 24.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA