Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (24.230-24.254) 
- kinofikácija -e ž (á) publ. uvajanje, razširjanje kinematografov: pospešiti kinofikacijo podeželja / skrbeti za razvoj kinofikacije ♪
- kínofílm -a m (ȋ-í) fot. film, uporabljan zlasti za snemanje (s filmsko kamero): demonstracija diapozitivov in kinofilmov / normalni širok 35 mm, ozki kinofilm širok 16 mm ♪
- kínokámera -e ž (ȋ-ȃ) (filmska) kamera: objektiv kinokamere ♪
- kinológ -a m (ọ̑) strokovnjak za kinologijo: je znan kinolog ♪
- kínoobiskoválec in kíno obiskoválec -lca [u̯c] m (ȋ-ȃ) publ. obiskovalec filmskih predstav: pred poslopjem so stali številni kinoobiskovalci ♪
- kínooperatêr -ja m (ȋ-ȇ) kdor dela s kinoprojektorjem: razpisano je mesto kvalificiranega kinooperaterja ♪
- kínostúdio -a m (ȋ-ú) studio za snemanje (filmov): dela v kinostudiu / v kinostudiih Vesna-filma ♪
- kinotéka -e ž (ẹ̑) ustanova, ki sistematično urejuje, hrani ter predvaja pomembnejše stare filme: v kinoteki je na sporedu sovjetski film / spored jugoslovanske kinoteke // sistematično urejena zbirka pomembnejših starih filmov: filmi iz kinoteke ♪
- kínovec -vca m (ȋ) tropsko drevo, katerega lubje se uporablja za pridobivanje kinina: kavčukovec in kinovec ♪
- kiósk in kíosk -a m (ọ̑; ȋ) majhna hišica na prostem za prodajanje časopisov, jestvin, drobnih predmetov: kupiti časopis v kiosku; karte prodajajo v kioskih; kiosk na vogalu / časopisni kiosk; turistični kiosk v katerem se dajejo informacije, menjavajo valute, prodajajo spominki // v orientalskem okolju vrtna hišica, paviljon: pod palmami je stal kiosk ♪
- kíp -a m (ȋ) delo, izdelek iz trdnega materiala, ki navadno predstavlja živo bitje ali predmet: delati, izklesati kip; bronast kip; kip boginje; kip iz belega marmorja; sedi, stoji kot kip negibno, togo / postaviti komu kip spomenik / Dolinarjev kip ki ga je naredil, izdelal Dolinar / doprsni kip // knjiž., redko podoba, slika, lik: Da kip njegov [pesnikov] bi vam podal, raztresene sem ude zbral (S. Gregorčič) ♪
- kipár -ja m (á) kdor dela, izdeluje kipe: nagrobni spomenik je izklesal kipar; odprli so razstavo plastik znanega kiparja / žarg., um. kipar v lesu ki dela, izdeluje kipe iz lesa ♪
- kipáriti -im nedov. (á ȃ) nav. ekspr. delati, izdelovati kipe: že dolgo slika, riše in kipari / žarg., um. kipari v glini, kamnu in lesu dela, izdeluje kipe iz gline, kamna, lesa / kipariti dekorativne plastike; pren. Če Prijatelj slika, Kidrič mozaično kipari (B. Kreft) ♪
- kipárka -e ž (á) ženska, ki dela, izdeluje kipe: slikarke in kiparke ♪
- kipárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na kiparje ali kiparstvo: kiparska razstava; kiparska in grafična dela / kiparska umetnost in slikarstvo / kiparsko dleto ♪
- kipárstvo -a s (ȃ) umetnost, ki se ukvarja z delanjem, izdelovanjem kipov: tehnika kiparstva; kiparstvo in slikarstvo / ukvarja se s kiparstvom z delanjem, izdelovanjem kipov / dekorativno kiparstvo ♪
- kipélen -lna -o prid. (ẹ̑) agr. nanašajoč se na alkoholno vrenje: kipelne glivice / kipelna veha priprava, s katero se zamaši odprtina soda tako, da se prepreči dostop zraka in omogoči izhod ogljikove kisline ♪
- kipéti -ím nedov., tudi kípel (ẹ́ í) 1. zaradi močnega vretja razlivati se čez rob posode: juha, mleko kipi / iz pokritega lonca je kipela voda / krompir že kipi voda, v kateri se kuha krompir / ekspr. na štedilniku nekaj kipi močno vre; pren., ekspr. morje kipi in se lomi okrog skale 2. ekspr., s predlogom iz močno odtekati, liti: iz rane kipi kri; ta voda kar kipi iz tal / iz oči so ji kipele solze // z glagolskim samostalnikom kazati se, pojavljati se v veliki meri: iz prsi so ji kipeli vzdihi; iz nje so kipele prošnje / iz grl je kipela pesem navdušeno so peli / brezoseb. ni ga bilo, je kipelo iz matere je vznemirjeno govorila 3. ekspr., z glagolskim samostalnikom obstajati v veliki meri:
v njem je kipela jeza, moč / brezoseb. v njej je kipelo od sreče / kar kipel je od navdušenja, veselja bil je zelo navdušen, vesel; star. kipi življenjske sile / narava je kipela v zelenju je bila vsa zelena 4. ekspr. biti (zelo) visok: betonske zgradbe kipijo v nebo / hriba kipita kvišku ● star. na kmetiji je delo kipelo je bilo veliko dela; ekspr. kri jim kipi v žilah so mladi, živahni; ekspr. izpod klobuka mu kipijo lasje imajo videz bujnosti; ekspr. v mestu kipi življenje v mestu je zelo živahno, razgibano; ekspr. kri ji kipi v glavo močno zardeva; zelo je
razburjena kipèč -éča -e: kipeč od veselja; kipeč krop; kipeči morski valovi; kipeče besede; reči s kipečim srcem; ekspr. njeno kipeče telo močno in lepo razvito ♪
- kípnik -a m (ȋ) gastr. močnata jed, kuhana v sopari: orehov, rižev kipnik ♪
- kípniti -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipniti kípnjen -a -o: kipnjen kruh ♪
- kipobórec -rca m (ọ̑) star. ikonoklast: kot kipoborca so ga neusmiljeno mučili ♪
- kirasír -ja m (í) nekdaj vojak konjeniške enote s prsnim oklepom, šlemom in rokavicami: šel je polk za polkom: dragonci, kirasirji, artilerija; švedski kirasir ♪
- kirasírski -a -o prid. (í) nanašajoč se na kirasirje: kirasirski polk / kirasirski konj ♪
- kírieléjson in kirjeléjson -a m (ȋ-ẹ̑; ẹ̑) etn. srednjeveška nabožna pesem v ljudskem jeziku z refrenom: Kyrie eleison: najstarejši slovenski kirielejsoni ♪
- kirúrg -a m (ȗ) zdravnik specialist za kirurgijo: je odličen kirurg; zborovanje kirurgov / pljučni, srčni kirurg za operacije pljuč, srca; kirurg ortoped ♪
24.105 24.130 24.155 24.180 24.205 24.230 24.255 24.280 24.305 24.330