Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (24.080-24.104) 
- kdórsibódi tudi kdòrsibódi kógarsibódi in kdór si bódi tudi kdòr si bódi kógar si bódi zaim. (ọ̑-ọ́; ȍ-ọ́ ọ̑-ọ́) kdorkoli: skrivnost je moral kdo izdati, kdorsibodi / nikar se ne brati s komersibodi ∙ ekspr. on ni kdorsibodi je pomembna oseba ♪
- kdóvé in kdó vé prisl. (ọ̄-ẹ́) izraža negotovost, nedoločnost: kdove ali je zdrava; morda je še živ, kdove; odšel je kdove kam; to je izrezek iz kdove katere revije; prišel je kdove odkod // ekspr., z zaimkom ali zaimenskim prislovom poudarja veliko mero: misli, da je kdove kaj; kdove kolikokrat si ga že srečal / ne računajo na kdove kolikšen obisk; nimamo kdove kaj denarja imamo malo denarja / piše se tudi skupaj: vino ni kdovekaj prida; odšel je kdovekam ♪
- kébast -a -o prid. (ẹ́) nar. dolenjsko prekratek, premajhen: ta obleka je kebasta ♪
- kéber -bra m (ẹ́) pog. majski hrošč: letos je veliko kebrov ● star. pili so, dokler je bilo kaj kebrov denarja ♪
- keblíca -e [kǝb] ž (í) nar. manjša posoda, navadno z enim ušesom: ženske s keblicami na glavi / keblica prosa / vzela je keblico in pomolzla kravo golido ♪
- keblìč -íča [kǝb] m (ȉ í) manjšalnica od kebel: prodajal je lesene žlice, kuhalnice in kebliče ♪
- kébrček -čka m (ẹ̄) 1. manjšalnica od keber: na drevju je polno kebrčkov 2. ekspr. ljubka, mikavna ženska: njegovo dekle je pa res kebrček ♪
- kečíga -e ž (í) zool. sladkovodna riba s hrustančastim ogrodjem, Acipenser ruthenus: loviti kečige; kaviar iz iker kečige ♪
- kêčka in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko ♪
- kéčup -a m (ẹ̑) gastr. pikantna zelenjavna omaka: juhi je dodala kečup / paradižnikov kečup v steklenicah; neskl. pril.: kečup omaka ♪
- kêgelj tudi kégelj -glja m (é; ẹ́) kiju podoben predmet, uporabljan pri kegljanju: postavljati keglje / žarg. premagali so jih za štirinajst kegljev ♪
- kegljáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na kegljače ali kegljanje: član kegljaškega kluba / kegljaška tekma ♪
- kegljáti -ám nedov. (á ȃ) igrati (športno) igro, pri kateri se mečejo krogle proti kegljem, postavljenim v določenem redu: kvarta in keglja ♪
- kegljávec -vca m (ȃ) redko kegljač: bil je izvrsten kegljavec ♪
- kegljávka -e ž (ȃ) redko kegljačica: mednarodno tekmovanje kegljavk ♪
- kegljíšče -a s (í) igrišče za kegljanje: balinišče in kegljišče / dvostezno kegljišče ♪
- kéha -e ž (ẹ̑) nižje pog. zapor, ječa: pobegniti iz kehe; je že dve leti v kehi / dobil je štiri tedne kehe ♪
- kehljáti -ám nedov. (á ȃ) oglašati se z grgravim glasom: svinje kehljajo kehljáti se ekspr., redko smejati se, hahljati se: kehljal se je na ves glas ♪
- kéj 1 -a m (ẹ̑) knjiž. urejeno, navadno utrjeno obrežje: mesto je dobilo nove ceste, keje in mostove ♪
- kèk medm. (ȅ) posnema glas koklje, lisice, ponirka: ponirki se enolično oglašajo: kek, kek ♪
- keksárna -e ž (ȃ) obrat za izdelovanje keksov ♪
- kéla -e ž (ẹ́) nižje pog. zidarska žlica: opazoval je zidarja s kelo v roki ♪
- kélih -a m (ẹ́) 1. rel. dragocena obredna posoda, zožena proti podstavku: zlat kelih; pren., pesn. kelih trpljenja 2. boljši kozarec s tankim, navadno visokim podstavkom: kristalni kelihi; kelihi in navadni kozarci / kelih vina 3. knjiž. kar je po obliki podobno kelihu: rože so dvigale svoje težke kelihe proti soncu / cvetni kelih ♪
- kélnar -ja m (ẹ́) nižje pog. natakar: plačati kelnarju ♪
- kélnarica -e ž (ẹ́) nižje pog. natakarica: prijazna kelnarica ♪
23.955 23.980 24.005 24.030 24.055 24.080 24.105 24.130 24.155 24.180