Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (23.005-23.029) 
- jadrovínast -a -o prid. (í) ki je iz jadrovine: terasa z jadrovinasto streho; jadrovinasta torba ♪
- jadrovóden -dna -o prid. (ọ̄) navt., v zvezi jadrovodna vrv vrv za obračanje jadra v smeri krme: nategniti jadrovodno vrv ♪
- jáfa neskl. pril. (ȃ) v zvezi jafa pomaranča pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu: prodajati jafa pomaranče ♪
- jafetítski -a -o prid. (ȋ) lingv., po Marru nanašajoč se na jezikovno skupnost kavkaških, starih evropskih jezikov in izumrlih jezikov Srednjega vzhoda in Male Azije: jafetitski jeziki / jafetitska teorija teorija, po kateri so vsi jeziki nastali iz štirih enozložnih glasovnih skupin ♪
- jága -e ž (á) 1. pog. lov: v nedeljo bo jaga; iti na jago / kaznovali so ga zaradi divje jage / jaga na ljudi 2. etn., v zvezi divja jaga, po ljudskem verovanju truma duhov prednikov, ki se podi v božičnem času po zraku: trušč divje jage ∙ ekspr. čez dolino je hrumela divja jaga nevihta, vihar ♪
- jága bába jáge bábe ž (á-á) mitol. hudobno, ženski podobno bitje s čarovniško močjo: jaga baba in povodni mož ♪
- jágenjček -čka [gǝn] m (ȃ) 1. nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: ovca z jagenjčkom // mlad ovčji samec: jagenjček in ovčka 2. ekspr. pohleven, ubogljiv človek: v primeri z vami je on pravi jagenjček 3. mn., redko oblak v obliki majhnih, manjših kopic; ovčice ♪
- jáger -gra m (á) pog. kdor se ukvarja z lovom; lovec: družiti se z jagri; za jagre značilno pretiravanje ♪
- jágned -a m (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: vitki jagnedi ob cesti; ravnina s samotnimi jagnedi ♪
- jágned -i ž (ā) topol z vejami, ki so obrnjene tesno ob deblu navzgor: drevored iz visokih jagnedi ♪
- jágnedič -a m (ā) manjšalnica od jagned: veter je upogibal mlade jagnediče ♪
- jágnedov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jagned: jagnedov les / jagnedov drevored / jagnedovo drevje ♪
- jágnjič -a m (ā) nav. ekspr. manjšalnica od jagnje: blejanje ovčic in jagnjičev ♪
- jágnjiti -im nedov. in dov. (ā ȃ) nav. 3. os. roditi, povreči jagnje: več ovc v čredi je med poletjem jagnjilo ♪
- jágoda -e ž (á) 1. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti ali njen rdeči sad: tukaj rastejo jagode; nabirati jagode; okopavati, saditi jagode; debele, zrele jagode; kot jagoda rdeče ustnice / gozdne jagode; vrtne jagode gojene, z debelejšimi sadovi / košarica rdečih jagod 2. droben okrogel sad: odstraniti gnilo jagodo iz grozda; osmukati jagode; bezgove, brinove, češminove, šipkove jagode; grozdne ali vinske jagode; grm z jagodami v visečih grozdkih / črne jagode borovnice 3. jagodi podoben droben okrogel predmet: pisane jagode ogrlice; jagode na rožnem vencu 4. nar. rdečkasta krava: jagoda in sivka ◊ bot. jagoda plod s sočnim osemenjem, v katerem je navadno več semen; volčja jagoda strupena trajnica vlažnih gozdov s črno jagodo med štirimi listi, Paris quadrifolia; elektr.
izolirna jagoda majhen, valjast, preluknjan izolator; vrtn. božične jagode lončna rastlina z živo rdečimi strupenimi jagodami, Solanum capsicastrum ♪
- jágodar -ja m (ā) kdor goji, nabira jagode: bil je eden najbolj prizadevnih jagodarjev ♪
- jágoden -dna -o prid. (á) nanašajoč se na jagodo: a) jagodni cvet; jagodno listje / jagodni sladoled, sok; jagodna marmelada / jagodna barva b) jagodni izbor pri predelavi grozdja ♪
- jágodičast -a -o (á) pridevnik od jagodica: jagodičasto sadje ♪
- jagodíšče in jágodišče -a s (í; á) kraj, prostor, kjer rastejo jagode: veliko jagodišče ♪
- jágodovec -vca m (á) sok ali žganje iz (rdečih) jagod: delati jagodovec; steklenica jagodovca ♪
- jagodovína in jágodovina -e ž (í; á) redko (rdeče) jagode, jagodičje: z jagodovino porasla poseka ◊ bot. petoprstnik z belimi cveti in pernatimi listi pri tleh; skalni petoprstnik ♪
- jáguar -ja m (ȃ) 1. leopardu podobna črno lisasta zver, ki živi v Ameriki: krvoločen jaguar 2. avtomobil angleške tovarne Jaguar: pripeljal se je z belim jaguarjem ♪
- jàh medm. (ȁ) izraža posmeh: jah, se je zasmejal ♪
- jaháč -a m (á) 1. moški, ki goji jahanje: za to nalogo je izbral samo izurjene jahače; nastop jahačev na tekmovanju; miličniki jahači / jahač stopi s konja jezdec; v daljavi je zagledal krdelo jahačev 2. predmet, ki se lahko na kaj pritrdi, namesti: dati na struno papirnate jahače ◊ adm. kartotečni jahač predmet, ki se pritrdi na kartotečni listek za zaznamovanje; kartotečni jezdec; agr. švedski jahači kozolcu podobna naprava za sušenje krme; žični kozolec ♪
- jahálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) redko jezdec, jahač: konj se upira jahalcu ♪
22.880 22.905 22.930 22.955 22.980 23.005 23.030 23.055 23.080 23.105