Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (21.755-21.779)



  1.      ístmus  -a in ístem -tma m (; ) geogr. ozek pas kopnega med dvema morjema; medmorje, zemeljska ožina: čez istmus so naredili prekop / korintski istmus
  2.      ísto  prisl. () zastar. tudi, prav tako: nesreča je prizadela isto prebivalce sosednje vasi
  3.      istobárven  -vna -o prid. () ki je iste barve: istobarvne obleke; istobarvno blago ♦ šah. istobarvna lovca dva bela ali dva črna lovca
  4.      istočásen  -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig; istočasen prihod gostov; istočasno prevajanje; zapletel se je v več istočasnih razmerij istočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati
  5.      istodôben  -bna -o prid. (ó ō) nastal v isti dobi, v istem obdobju: več istodobnih zapisov priča o tedanjih kulturnih razmerah; kopije istodobnih originalnih slik // zastar. takraten: istodobne bralce je roman zelo razburil istodôbno prisl.: istodobno ustvarjena dela / zastar. pismi sta prejela istodobno ob istem času, istočasno
  6.      istodôbnost  -i ž (ó) lastnost istodobnega: istodobnost zapisov / istodobnost ugotovitev istočasnostlingv. glagolska oblika za izražanje istodobnosti
  7.      istoimén  -a -o prid. (ẹ̑) knjiž. istoimenski: film je posnet po istoimenem romanu
  8.      istoiménski  -a -o prid. (ẹ̑) ki ima isto, enako ime: film snemajo po istoimenskem romanu angleškega pisatelja; arija Aide iz istoimenske opere; v knjigo je uvrščena istoimenska zbirka črtic in novel ◊ elektr. istoimenski električni naboji električni naboji, ki so vsi pozitivni ali vsi negativni; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; istoimensko število količina, ki se izrazi v primerjavi z drugo količino z isto mersko enoto
  9.      istoizvóren  -rna -o prid. (ọ̄ ọ̑) knjiž. ki je istega izvora: istoizvorne posledice / istoizvoren pojav ♦ biol. istoizvorni organi homologni organi
  10.      istokŕven  -vna -o prid.) knjiž. ki je iste krvi, istega rodu: istokrvni ljudjevet. istokrvno govedo govedo iste pasme
  11.      istolétnik  -a m (ẹ̑) knjiž. kdor je rojen istega leta, vrstnik: njegovi istoletniki so že skoraj vsi pomrli
  12.      istolíčen  -čna -o prid. () knjiž. ki je iste oblike: istolična stvar ♦ min. istolične snovi snovi, ki kristalizirajo v podobnih kristalih; izomorfne snovi
  13.      istórija  -e ž (ọ́) 1. star. zgodba, povest: poslušati, pripovedovati istorije; detektivske, razbojniške istorije // nav. mn. neresnična pripoved, izmišljotina: o njem krožijo čudne istorije 2. ekspr. neprijeten dogodek, afera: pazi, da se še ti ne zapleteš v to istorijo / tam imajo spet neko umazano istorijo
  14.      istoróden  -dna -o prid. (ọ̄) ki je istega rodu, iste narodnosti: istorodno prebivalstvo // knjiž. ki je čemu enak glede na nastanek in zgradbo: istoroden pojav; istorodna oblika / redko istorodne črtice in povesti enakovrstne, enake
  15.      istosmíseln  -a -o [sǝl] prid. () knjiž. nanašajoč se na isti smisel: istosmiselno delovanje istosmíselno prisl.: istosmiselno nastopati ♦ geom. istosmiselno vzporedni premici
  16.      istospôlen  -lna -o prid. () knjiž. ki je istega spola: istospolni vrstniki / istospolna nagnjenja homoseksualna
  17.      ístost  -i ž () knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari // identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila ◊ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; jur. ugotoviti istost osebe identičnost
  18.      ístotakó  prisl. (-ọ̑) zastar. prav tako, ravno tako: odšel je, istotako njegov sosed
  19.      ístotàm  prisl. (-) zastar. prav tam, ravno tam: spis je bil objavljen istotam
  20.      istovérec  -rca m (ẹ̑) knjiž. kdor je iste vere, veroizpovedi: poročila se je z istovercem
  21.      istovéten  -tna -o prid. (ẹ̄) publ. identičen, enak: pojava v obeh državah sta istovetna / obtoženec je istoveten s storilcem; prevod ni popolnoma istoveten z izvirnikom
  22.      istovétiti  -im nedov. (ẹ̄ ẹ̑) publ. identificirati, enačiti: socialno gibanje je istovetil z uporom / pisatelj istoveti lepoto in hrepenenje; gledalec se istoveti z osebami v filmu / ljubil je deželo in se istovetil z njo
  23.      istovétnost  -i ž (ẹ̄) publ. identičnost, enakost: v pogovorih je bila ugotovljena istovetnost gledišč do vseh mednarodnih političnih vprašanj // jur. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi znaki, dejstvi: vsi navzoči so potrdili istovetnost obtoženca / preklicati potrdilo o istovetnosti osebne izkaznice ◊ filoz. dialektična istovetnost ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi
  24.      istovŕsten  -tna -o prid. () ki je iste vrste: istovrstni predmeti; istovrstne dejavnosti; istovrstne sestavine / istovrstni gozdovi
  25.      istovŕstnost  -i ž () lastnost, značilnost istovrstnega: istovrstnost predmetov / istovrstnost njihove dejavnosti jih povezuje

   21.630 21.655 21.680 21.705 21.730 21.755 21.780 21.805 21.830 21.855  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA