Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (20.680-20.704)



  1.      hrastovína  in hrástovina -e ž (í; á) 1. hrastov les: tesana, žagana hrastovina; pohištvo iz hrastovine 2. redko hrastov gozd: zašel je v hrastovini
  2.      hraščína  -e ž (í) redko hrastov gozd: hraščina in bukovje
  3.      hŕbet  -bta in hrbèt -btà m (ŕ; ǝ̏ ) 1. del človeškega ali živalskega trupa ob hrbtenici: hrbet ga boli; hrbet se mu krivi pod bremenom; žival grbi hrbet; upogniti, vzravnati hrbet; vzpeti se konju na hrbet; zadeti si nahrbtnik na hrbet; držati roke na hrbtu; pot mu lije po hrbtu; s hrbtom zaslanjati kaj; konjski, mačji hrbet; raven, sključen, širok, upognjen hrbet; izbočeni, sprednji, zadnji del hrbta; meso s hrbta / v hrbet me zebe; žival je po hrbtu rjava; mraz ga stresa po hrbtu / kupiti telečji hrbet telečjo zarebrnico / pog. pri padcu si je zlomil hrbet hrbtenico // hrbtna stran telesa: ležati, plavati na hrbtu; obrniti se s hrbtom k steni / kazal jim je hrbet, zato ga niso spoznali bil je obrnjen tako, da so videli njegovo hrbtno stran; slišala je, da je za hrbtom nekaj počilo za njo 2. zgornji ali zadnji del predmeta, stvari: hrbet roke; hrbet čeka, menice; podatki so na hrbtu slike / knjiž., redko stol s pozlačenim hrbtom naslonjalom, naslonilom / hrbet noža rezilu nasprotna stran // zadnji del skupine ljudi, živali: napasti sovražnika v hrbet 3. navadno s prilastkom del knjige, revije, kjer so listi združeni, speti: knjigo pozna že po hrbtu; knjiga z usnjenim hrbtom; napis na hrbtu knjige je že zbrisan 4. ekspr., redko izbokli del vala; greben: veliki valovi so nas dvigali na svoje široke hrbte ● pog. kriti komu hrbet ščititi, varovati ga; pog. obrniti, pokazati komu hrbet ne več hoteti imeti opravka z njim; zapustiti ga, navadno v neprijetnem položaju; ekspr. temu so ustrojili hrbet pretepli so ga; naredili so ga pohlevnega; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. naprtiti si kaj na hrbet prevzeti nase neprijetno skrb za kaj; pog., ekspr. na hrbtu imam že šest križev star sem že šestdeset let; pog., ekspr. dobiti jih po hrbtu biti tepen; biti premagan; ekspr. plezati po hrbtih drugih hoteti doseči uspeh na škodo drugih; pog., ekspr. neprestano mu je za hrbtom ga nadzoruje; pog. za hrbtom so se mu muzali, smejali ko jih ni videl; pog. to so naredili za njegovim hrbtom brez njegove vednosti; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju; ekspr. to je bil nož v hrbet mlademu gibanju zahrbtno sovražno dejanje proti njemuanat. nosni hrbet vrhnji del nosu, ki daje nosu profil; gastr. srnin hrbet slaščica iz biskvitnega testa z dodatkom čokolade, okrašena z mandeljni; geogr. gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; podmorski hrbet; lingv. hrbet jezika zgornji del jezika med konico in korenom
  4.      hrbtánec  -nca m (á) zastar. hrbet: nakladal je tovor konju na hrbtanec
  5.      hrbtáš  -a m (á) žarg., šport. športnik, ki goji hrbtno plavanje: nastop naših najboljših hrbtašev
  6.      hŕbten  -tna -o prid. () nanašajoč se na hrbet: hrbtna stran telesa / hrbtna lega; hrbtne mišice; hrbtna vretenca / hrbtna stran roke / hrbtna stran fotografije, listine, medaljeanat. hrbtni mozeg osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu; hrbtenjača; film. hrbtna projekcija projekcija filma na zadnjo, hrbtno stran platna; šport. hrbtno plavanje plavanje, pri katerem leži plavalec na hrbtu; zool. hrbtna plavut neparna plavut na hrbtu ribe, delfina; hrbtna struna paličasto osno ogrodje brezglavcev in ličink nižjih vretenčarjev hŕbtno prisl.: plavati hrbtno ♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno
  7.      hrbteníca  -e ž (í) 1. del telesnega ogrodja iz vretenc, ki poteka na hrbtni strani trupa: upogniti, vzravnati hrbtenico; pri padcu si je zlomil hrbtenico; kriva hrbtenica 2. publ., s prilastkom glavni, bistveni del česa: črna metalurgija je hrbtenica industrializacije; vzpenjača je postala hrbtenica turističnega centra / sodelavci so dali reviji trdno ideološko hrbtenico ● publ. zlomiti hrbtenico birokratizmu premagati ga; ekspr. ima prožno hrbtenico menja prepričanje v skladu z razmerami; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; ekspr. življenje mu je dalo nekaj hrbtenice je povzročilo, da je postal bolj samozavesten; ekspr. bil je človek brez hrbtenice zaradi koristi je spreminjal svoje prepričanjeanat. ledvena, prsna, vratna hrbtenica; navt. (ladijska) hrbtenica ladijska vez, ki je vzporedna z gredljem
  8.      hrbtenjáča  -e ž (á) anat. osrednje živčevje, ki leži v hrbteničnem kanalu: poškodbe hrbtenjače / podaljšana hrbtenjača možgani na prehodu v hrbtenjačo
  9.      hŕbtenski  -a -o [tǝn] prid. () s hrbtom obrnjen v smeri gibanja; zadenjski: hrbtenski umik hŕbtensko in hŕbtenski prisl.: hrbtensko se umikati
  10.      hrbtíca  -e ž (í) knjiž. vzdolžni, nosilni del ogrodja ladje, čolna; gredelj: čoln je ležal s hrbtico navzgor / ladijska hrbtica; hrbtica čolna
  11.      hrbtína  -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je hrbtino
  12.      hrbtovína  -e ž (í) meso s hrbta živali: spekla je najlepše dele hrbtovine
  13.      hrčáti  -ím nedov. (á í) redko 1. smrčati: v spanju je glasno hrčal 2. hrzati, prhati: konji hrčijo
  14.      hrécati  -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) ekspr., redko hripavo kašljati: starka je hrecala
  15.      hrematístika  -e ž (í) ekon. nauk o gospodarstvu, katerega edini namen je kopičiti bogastvo
  16.      hrèn  hréna in hrêna m ( ẹ́, é) začimbna rastlina z velikimi listi ali njena korenika ostrega, pekočega okusa: izkopati hren; naribati, nastrgati hren; šunka s hrenom; hud kot hren ♦ gastr. jabolčni hren nariban hren z dodatkom naribanih jabolk, pripravljen kot solata
  17.      hréniti se  -im se nedov. (ẹ́ ẹ̑) ekspr., redko jeziti se, hudovati se: nikar se vedno ne hreni
  18.      hrepenênjski  -a -o prid. (ē) knjiž. nanašajoč se na hrepenenje: hrepenenjski motiv v Lepi Vidi / hrepenenjski zagon umetnika
  19.      hrepenéti  -ím nedov. (ẹ́ í) čutiti, imeti močno željo po čem: ljudje hrepenijo po miru, svobodi; otrok hrepeni po materi; hrepeneti po slavi, sreči; goreče, močno, zelo hrepeneti; ekspr. hrepeneti z vso dušo / vse življenje je hrepenel po tem trenutku / pesn. hrepeneti v daljavo / pren., knjiž. misli hrepenijo k svetlim ciljem hrepenèč -éča -e: hrepeneč po slavi, življenju; hrepeneče srce; prisl.: hrepeneče ga je pričakovala
  20.      hrepéti  -ím nedov. (ẹ́ í) knjiž. hripavo zveneti: njegov glas hrepi hrepèč -éča -e: spregovoril je s hrepečim glasom
  21.      hrèsk  hréska in hrêska m ( ẹ́, é) kratek, rezek glas pri prelomu, pretrgu, trenju: veja se je zlomila z glasnim hreskom
  22.      hréskniti  -em in hrêskniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑; é ) dati oster, rezek glas: v bližini je hresknila veja
  23.      hrèst  hrésta m ( ẹ́) knjiž., redko hrestanje: hrest suhih vej
  24.      hrestáti  -ám in hréstati -am nedov.; ẹ̄ ẹ̑) dajati kratke, rezke glasove: suhe veje hrestajo / sneg je hrestal pod koraki
  25.      hrestéti  -ím nedov. (ẹ́ í) dajati kratke, rezke glasove: na ognjišču je hrestela suhljad / brezoseb. pod nogami je hrestelo in pokalo

   20.555 20.580 20.605 20.630 20.655 20.680 20.705 20.730 20.755 20.780  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA