Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (20.305-20.329) 
- híperfúnkcija -e ž (ȋ-ú) med. povečano delovanje kakega telesnega organa: hiperfunkcija hipofize ♪
- híperinflácija -e ž (ȋ-á) ekon. čezmerno, veliko upadanje kupne moči denarja: zajeziti hiperinflacijo ♪
- híperkataléktičen -čna -o prid. (ȋ-ẹ́) lit., v zvezi hiperkatalektični verz verz, ki ima na koncu en (nepoudarjen) zlog več ♪
- hipermangán -a m (ȃ) temno vijoličasta kristalna snov, ki se, raztopljena v vodi, uporablja za razkuževanje: raztopina, zrnca hipermangana // pog. vodna raztopina te snovi: razkužiti s hipermanganom ♪
- hipermnezíja -e ž (ȋ) med. čezmerno dobro delovanje spomina ♪
- hiperním -a m (ȋ) lingv. beseda v odnosu do besede, katero pojmovno, pomensko vsebuje: hipernim od besede smreka je beseda drevo ♪
- hiperplazíja -e ž (ȋ) med. čezmerno povečanje organa ali tkiva zaradi nastajanja novih celic: hiperplazija mladega tkiva v rani ♪
- híperpopulácija -e ž (ȋ-á) prenaseljenost, preobljudenost: hiperpopulacija vzhodne Azije; izseljevanje zaradi hiperpopulacije ♪
- híperprodúkcija -e ž (ȋ-ú) ekon. proizvodnja, ki presega kupno moč trga: hiperprodukcija je postajala vse bolj občutna; hiperprodukcija avtomobilov, kmetijskih pridelkov; pren. hiperprodukcija inteligence ♪
- hípersenzibilizácija -e ž (ȋ-á) fot. povečanje občutljivosti emulzije ♪
- hipertóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipertonijo: hipertonični pulz / hipertonično mišičje ♦ biol. hipertonična raztopina raztopina, ki ima večji osmotski pritisk kot raztopina na drugi strani celične membrane ♪
- hipertoníja -e ž (ȋ) med. bolezensko povečanje krvnega pritiska: zdravljenje hipertonije // bolezensko povečanje napona mišičja ♪
- hipertrofíja -e ž (ȋ) 1. med. povečanje organa ali tkiva zaradi povečanja celic: mišična hipertrofija; hipertrofija jeter, srca 2. knjiž. pretirano povečanje česa: hipertrofija nevažnih podatkov; hipertrofija političnih strank / hipertrofija administrativne miselnosti ♪
- hípi tudi híppy -ja [hipi] m (ȋ) zlasti v zahodnih deželah pripadnik mlajše generacije, katerega način življenja se kaže v izrazitem zanikovanju družbenih norm: družba hipijev; sproščeno seksualno življenje hipijev ♪
- hipnótičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na hipnotike ali hipnozo: hipnotično spanje / hipnotične oči / hipnotično delovanje morfija ♪
- hipnótik tudi hipnótikum -a m (ọ́) farm. sredstvo za uspavanje, uspavalo ♪
- hipnotizêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na hipnotizerje: hipnotizerska sposobnost / hipnotizerski pogled / zabaval jih je s svojimi hipnotizerskimi čarovnijami ♪
- hipnotizíranec -nca m (ȋ) kdor je hipnotiziran ♪
- hipnotizírati -am dov. in nedov. (ȋ) spraviti koga v hipnozo: hipnotizirati bolnika; pren., ekspr. govornik je s svojim govorom hipnotiziral množico hipnotizíran -a -o: hipnotiziran človek; gleda kakor hipnotiziran ♪
- hipnóza -e ž (ọ̑) spanju podobno stanje, v katerem se umetno uspavani vdaja vplivom uspavajočega: buditi iz hipnoze; spraviti v hipnozo; narediti kaj v hipnozi; hoditi kakor v hipnozi // hipnotiziranje: hipnoza se je posrečila / ekspr. podleči hipnozi igralke ♪
- hipo... ali hípo... predpona v sestavljenkah (ȋ) 1. za izražanje a) zmanjšanja, nepopolnosti tega, kar je pomen osnovne besede: hipofunkcija, hipotoničen b) spodnje, nižje lege česa: hipocenter, hipodermičen 2. za izražanje nižje oksidacijske stopnje kislin ali soli: hipoklorit ♪
- hipofíza -e ž (ȋ) anat. žleza z notranjim izločanjem pod velikimi možgani, možganski privesek: pomen hipofize za normalno rast organizma ♪
- hípofúnkcija -e ž (ȋ-ú) med. zmanjšano delovanje kakega telesnega organa: hipofunkcija žleze obščitnice ♪
- hipogríf -a m (ȋ) mitol. bitje s konjskim trupom, ptičjo glavo in perutmi: motiv hipogrifa v latinskem pesništvu ♪
- hipohónder -dra m (ọ́) med. kdor si misli, domišlja, da je bolan, namišljeni bolnik: nervozen, zlovoljen hipohonder ♪
20.180 20.205 20.230 20.255 20.280 20.305 20.330 20.355 20.380 20.405 
