Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (20.230-20.254)



  1.      hídroenergíja  -e ž (-) 1. vodna energija: izkoriščati hidroenergijo za elektrifikacijo; dežela ima bogate vire hidroenergije 2. električna energija, ki se proizvaja v hidroelektrarnah: izkoristiti možnosti za pridobivanje hidroenergije in termoenergije
  2.      hidrofobíja  -e ž () med. bolezenski strah pred vodo: zdravnik je ugotovil prve znake hidrofobije
  3.      hidrofón  -a m (ọ̑) teh. priprava za odkrivanje, ugotavljanje zvočnih valov v vodi: odkrivanje podmornic s hidrofonom
  4.      hidrofór  -a in -ja m (ọ̑) teh. avtomatična črpalna naprava za oskrbovanje višje ležečih prostorov z vodo: ker nima vodovoda, si bo nabavil hidrofor
  5.      hidrogenírati  -am nedov. in dov. () kem. uvajati vodik v spojino: hidrogenirati olje, premog
  6.      hidrogénski  -a -o prid. (ẹ̑) voj. nanašajoč se na jedrsko strelivo največje sile: hidrogenska bomba, eksplozija; hidrogensko orožje / hidrogenska vojna vojna z uporabo jedrskega orožja
  7.      hídrogeolóški  -a -o prid. (-ọ̑) nanašajoč se na hidrogeologijo: hidrogeološke raziskave / hidrogeološka karta karta, ki prikazuje stanje podzemeljskega vodovja
  8.      hídroglíser  -ja m (-) motorni čoln, ki se pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: zvezo med otokoma vzdržuje velik hidrogliser z dvesto sedeži; hidrogliser z zračnim vijakom
  9.      hidrográfski  -a -o prid. () nanašajoč se na hidrografijo: hidrografski inštitut / hidrografske razmere v pokrajini; hidrografska karta karta, ki prikazuje razširjenost vodovja na zemeljskem površjugeogr. hidrografska amplituda razpon med najvišjim in najnižjim vodnim stanjem na rekah
  10.      hidroksíd  -a m () kem. spojina kovine s hidroksilno skupino: barijev, natrijev hidroksid / amonijev hidroksid vodna raztopina amoniaka
  11.      hidrolíza  -e ž () kem. razstavljanje spojine z vodo tako, da se deli vode vežejo s sestavnimi deli spojine: hidroliza maščob, soli
  12.      hidrológ  -a m (ọ̑) strokovnjak za hidrologijo: jezero so raziskovali izkušeni hidrologi
  13.      hidrologíja  -e ž () veda o vodovju: uporaba dosežkov hidrologije v kmetijstvu; sekcija za hidrologijo krasa
  14.      hídromeliorácija  -e ž (-á) izboljševanje zemljišč z osuševanjem ali namakanjem: izdelati načrt za hidromelioracijo
  15.      hidrometríja  -e ž () veda o merjenju višine vode, njene hitrosti in pretoka
  16.      hidropónika  -e ž (ọ́) vrtn. gojitev rastlin v vodi, ki vsebuje vse za rast potrebne rudninske snovi
  17.      hidrosfêra  -e ž () geogr. vodovje na zemeljskem površju
  18.      hídrosistém  -a m (-ẹ̑) grad. urejena, med seboj povezana skupina vod z napravami: graditi hidrosistem; hidrosistem Donava—Tisa—Donava
  19.      hídrostátičen  -čna -o prid. (-á) nanašajoč se na hidrostatiko: hidrostatični pritisk / hidrostatična priprava / ribji mehur je hidrostatičen organ ♦ fiz. hidrostatični paradoks dejstvo, da tlak na steno posode ni odvisen od oblike posode, marveč od gostote tekočine in globine
  20.      hídrotéhničen  -čna -o prid. (-ẹ́) nanašajoč se na hidrotehniko: kanal je hidrotehnični objekt / hidrotehnična dela v pristanišču / hidrotehnični inženir
  21.      hídrotéhnika  -e ž (-ẹ́) veda o uporabi vode in vodne energije v tehnične namene: strokovnjak za hidrotehniko // uporaba vode ali vodne energije v tehnične namene: prometna, sanitarna hidrotehnika
  22.      hídroterapíja  -e ž (-) med. zdravljenje z vodo
  23.      hierárhičen  -čna -o prid. (á) nanašajoč se na hierarhijo: hierarhičen odnos, red / hierarhična lestvica razvrstitev (posameznikov) po položaju, funkcijah, pomembnostirel. hierarhični apostolat pod vodstvom cerkvene hierarhije opravljana dejavnost za zveličanje soljudi hierárhično prisl.: hierarhično urejena družba
  24.      hierarhíja  -e ž () razvrstitev po položaju, funkcijah, pomembnosti: hierarhija v politiki, vojski / hierarhija jezikov; hierarhija vrednot / razporediti po hierarhiji // visoki dostojanstveniki, zlasti cerkveni: verniki in hierarhija; v navzočnosti uradniške hierarhije
  25.      hierátičen  -čna -o prid. (á) knjiž. 1. vzvišen, dostojanstven: hieratičen način govorjenja / med njimi vlada hieratičen mir 2. obreden, svečeniški: hieratičen sijaj / hieratična drža, kretnja / hieratična umetnost ◊ arheol. hieratična pisava poenostavljena hieroglifska pisava, ki se je uporabljala zlasti v verskih tekstih

   20.105 20.130 20.155 20.180 20.205 20.230 20.255 20.280 20.305 20.330  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA