Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (20.105-20.129)



  1.      hehèt  -éta m ( ẹ́) smeh, navadno porogljiv, škodoželjen: tisti hehet mu je začel presedati
  2.      hehetáti se  -ám se in -éčem se nedov., ẹ́) smejati se, navadno porogljivo, škodoželjno: otroci so se mu hehetali; sam pri sebi se je hehetal
  3.      héj  in hèj medm. (ẹ̑; ) 1. pri nagovoru izraža opozorilo: hej, vidva, stopita sem! hej, prijatelj, kam pa kam? 2. izraža veselje, razigranost: hej, to bo veselje 3. nar., klic volu naprej!: hej, lisec
  4.      héja  medm. (ẹ̑) 1. izraža opozorilo, spodbudo: heja, za menoj! 2. izraža veselje, razigranost: heja, to bo veselo / heja hoj
  5.      héjsa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: hejsa, proč z žalostjo
  6.      héjsasa  medm. (ẹ̑) izraža veselje, razigranost: zime je konec, hejsasa
  7.      héjslovánski  -a -o prid. (ẹ̑-) nanašajoč se na hejslovanstvo: hejslovanska budnica; bobneča hejslovanska gesla / hejslovansko navdušenje
  8.      héjslovánstvo  -a s (ẹ̑-) slabš., nekdaj pretirano navdušenje za slovanstvo, ki se kaže zlasti v besedah, govorjenju: pisatelj ironizira gostilniško hejslovanstvo; rodoljubarstvo in hejslovanstvo
  9.      hèk  medm. () posnema glas pri odkašljevanju
  10.      hekatómba  -e ž (ọ̑) 1. pri starih Grkih skupina žrtvovanih, darovanih živali, navadno sto goved: v zahvalo je daroval bogovom hekatombo 2. nav. mn., knjiž., ekspr., z rodilnikom veliko število, navadno nasilno, nenaravno umrlih ljudi: vojna je zahtevala hekatombe žrtev
  11.      héksakord  in heksakórd -a m (ẹ̑; ọ̑) muz., v srednjeveški glasbi diatonična lestvica šestih tonov
  12.      heksámeter  -tra m (á) lit. šesterostopni daktilski verz s trohejem v zadnji stopici, šestomer: ep v heksametrih
  13.      heksán  -a m () kem. nasičen ogljikovodik, katerega molekula vsebuje šest atomov ogljika
  14.      hektár  -a tudi -ja m () ploščinska mera, 100 a: ima deset hektarov [ha] zemlje / setev so opravili na štirih hektarih
  15.      héktičen  -čna -o prid. (ẹ́) med. nanašajoč se na hiranje zaradi dolgotrajnega gnojnega vnetja, zlasti zaradi tuberkuloze, sušičen: hektičen bolnik / hektična rdečica na licih; pren., ekspr. hektična poezija
  16.      hektográf  -a m () nekdaj stroj za razmnoževanje odtisov s plošče, na kateri je besedilo ali risba narejena s posebnim črnilom: brošura je bila tiskana na hektografu
  17.      helánca  tudi helánka -e [prva oblika -nka in -nca] ž () tekst. nakodrana, prožna preja iz umetnih vlaken: postopek kodranja helance // tkanina ali pletenina iz te preje: smučarske hlače iz helance
  18.      helebárda  -e ž () nekdaj orožje v obliki sulice s široko sekiro in kavljem pod ostjo: straže na obzidju so bile oborožene z dolgimi helebardami; nočni čuvaj s helebardo
  19.      helebardíst  -a m () helebardir: helebardista sta pripeljala jetnika
  20.      helebárdnik  -a m () helebardir: poveljeval je skupini helebardnikov
  21.      heleníst  -a m () strokovnjak za starogrški jezik in kulturo: bil je latinist in helenist
  22.      helenístičen  -čna -o prid. (í) nanašajoč se na helenizem: helenistična umetnost; helenistično gledališče / helenistično obdobje starogrške zgodovine / helenistični elementi v klasicizmu
  23.      helenízem  -zma m () 1. obdobje v antiki po Aleksandru Velikem, za katero je značilno zlivanje grške in orientalske kulture: kulturno življenje v dobi helenizma // miselnost, kultura starih Grkov: vpliv helenizma na renesanso 2. lingv. element grščine v kakem drugem jeziku; grecizem: helenizmi v latinščini
  24.      helenizírati  -am nedov. in dov. () delati kaj helensko, grško: helenizirali so dobro polovico Male Azije / priseljence so popolnoma helenizirali helenizíran -a -o: Grki in helenizirani tujci
  25.      hélij  -a m (ẹ́) kem. lahek žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element He: s helijem polnjeni baloni

   19.980 20.005 20.030 20.055 20.080 20.105 20.130 20.155 20.180 20.205  




Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA