Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU
Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)
Je (19.930-19.954) 
- gúsarski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na gusarje: gusarska ladja / gusarski napadi / ekspr. tresel se je pred gusarsko drhaljo ♪
- gúsarstvo -a s (ȗ) nekdaj pojavljanje gusarjev in njihova dejavnost: preganjati gusarstvo ♪
- gúslar -ja m (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudski pevec, ki spremlja svoje pesmi z igranjem na gusle: slepi guslar; poslušati pesmi guslarjev ♪
- gúsle -sel ž mn. (ȗ) pri nekaterih južnoslovanskih narodih ljudsko glasbilo z eno struno in močno upognjenim lokom: igrati na gusle; pevec z guslami ♪
- gústa -e ž (ȗ) nižje pog. okus, občutek: guste so različne; skvaril si je gusto ♪
- gustírati -am nedov. (ȋ) star. z užitkom jesti ali piti: gustira dobro kapljico gustírati se nižje pog. naslajati se, uživati: gustiral se je ob dobrotah na mizi ♪
- gutácija -e ž (á) bot. izločanje vode iz posebnih rež na listih nekaterih rastlin ♪
- gutapêrča -e ž (ȇ) teh. posušen mleček iz nekaterih tropskih rastlin, ki se rabi zlasti za izolatorje: izdelki iz gutaperče ♪
- guturál -a m (ȃ) lingv. glas, tvorjen v žrelni votlini, goltnik: arabski guturali ♪
- guvernánta -e ž (ȃ) v nekaterih deželah privatna vzgojiteljica in učiteljica: njena vzgoja je bila prepuščena raznim varuškam in guvernantam; njegovi otroci imajo guvernanto; bila je za guvernanto v bogati družini ♪
- guvernántka -e ž (ȃ) zastar. guvernanta: šla je za guvernantko ♪
- guvernêr -ja m (ȇ) 1. v nekaterih zveznih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v posamezni zvezni državi: volitve guvernerjev 2. v nekaterih državah kdor ima najvišjo izvršilno oblast v kaki koloniji ali pokrajini: poslali so ga za guvernerja v majhno kolonijo; sprejem pri guvernerju 3. predstojnik emisijske banke: na tiskovni konferenci je govoril guverner Narodne banke ♪
- guvernêrka -e ž (ȇ) 1. ženska oblika od guverner: kandidira za guvernerko 2. star. guvernerjeva žena ♪
- gvanín in guanín -a [gva-] m (ȋ) kem. sestavina beljakovin v celičnih jedrih, ki se pojavlja v obliki kristalov zlasti v ribjih luskah: biseri iz gvanina ♪
- gvànt gvánta m (ȁ á) nižje pog. obleka: ima same lepe gvante; oblekla je črn gvant / zna paziti na gvant ♪
- gvánten -tna -o prid. (ȃ) nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš ♪
- gvárdija -e ž (ā) zlasti v romanskem okolju, nekdaj straža, stražniki: prefekt je poklical gvardijo ♪
- gvardiján -a m (ȃ) rel. predstojnik večjega frančiškanskega, kapucinskega ali minoritskega samostana: oče gvardijan ♪
- gvélf -a m (ẹ̑) zgod., v Italiji, v srednjem veku pristaš papeževe politike, usmerjene proti cesarjevi politiki: najprej je bil gvelf, nato gibelin ♪
- gveríla -e ž (ȋ) zlasti v neevropskih deželah bojevanje v majhnih skupinah na zasedenem ozemlju proti okupatorju ali v državljanski vojni: zatreti gverilo; učinkovitost gverile // skupina gverilcev: poročal je o delovanju gveril ♪
- gverílec -lca m (ȋ) kdor se udeležuje gverile: nenaden napad gverilcev ♪
- gvíšen -šna -o prid. (í ȋ) nižje pog. gotov, nedvomen: na tem mestu je ulov gvišen / nisem gvišen, da je tako prepričan, trden / je ta brv gvišna? gvíšno prisl.: jutri gvišno pridem ∙ nižje pog. počasi, pa gvišno počasi se daleč pride ♪
- gvózditi -im tudi gvozdíti -ím nedov. (ọ̄; ȋ í) 1. alp. plezati z opiranjem ob dve steni: s skrajnim naporom so gvozdili kvišku 2. zastar. z zagozdo utrjevati; gozditi: gvozditi steber ♪
- h [há in hǝ̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, h hája tudi h-ja (ā; ǝ̏) deveta črka slovenske abecede: mali h // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja ◊ lingv. grlni h ki se tvori z rahlo priporo h neskl. pril. deveti po vrsti: odstavek h ◊ muz. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice; H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H bomba hidrogenska bomba ♪
- há in hà medm. (ȃ; ȁ) 1. posnema glas pri smejanju: ha, smešno; ha, ha, ha, se je smejal 2. izraža posmeh: ha, ti da bi kaj naredil 3. izraža opozorilo, presenečenje: ha, tu je prepad; ha, kje tičiš? ♪
19.805 19.830 19.855 19.880 19.905 19.930 19.955 19.980 20.005 20.030