Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU

Iskanje po Slovarju slovenskega knjižnega jezika (1970-1991)

Je (19.830-19.854)


  1.      grozovít  -a -o prid., grozovítejši (ȋ) grozen: zgodila se je grozovita nesreča; grozovito klanje / pripovedovala je grozovite zgodbe / vrgel ga je z grozovito močjo / pripovedoval je, kako grozovite so levinje, ko branijo mladiče nevarne, bojevite grozovíto prisl., ekspr.: burja je grozovito razsajala; zdel se ji je grozovito velik ♪
  2.      grozovíten  -tna -o prid. (ȋ) zastar. grozen: grozovitne pošasti se je zbal / prizadejali so mu grozovitno krivico ♪
  3.      grozovítež  -a m (ȋ) ekspr. grozen človek: stari grozovitež se je končno izselil / ko je dobil oblast, je postal grozovitež ♪
  4.      grozovítost  -i ž (ȋ) ekspr. grozno, strašno dejanje ali ravnanje: ljudje so trpeli zaradi grozovitosti, ki so jih počenjali zavojevalci / pisal je o grozovitosti vojne ♪
  5.      grozovláda  -e ž (ȃ) zastar. teror, strahovlada: bilo je konec grozovlade in nasilja ♪
  6.      grôžnja  -e ž (ó) obljuba, napoved komu česa neprijetnega, hudega: ustrašiti se grožnje; izpolniti grožnjo; ostalo je samo pri grožnji; v njegovih besedah je bilo čutiti prikrito grožnjo / publ. politika zastraševanja in groženj ♪
  7.      gŕščina  -e ž (ȓ) grški jezik: uči se grščino / obvladal je latinščino in grščino staro grščino ♪
  8.      gŕški  -a -o prid. (ȓ) nanašajoč se na (stare) Grke ali Grčijo: grški jezik; grški narod; stara grška kultura; grško-rimska civilizacija / ima grški nos nos v isti črti s čelom; lasje so ji bili zaviti v grški vozel v visoko, vozlu podobno pričesko ◊ bot. grško seno kulturna ali divja rastlina z rumenimi cveti, Trigonella foenum-graecum; rel. grški križ križ, ki ima vse krake enake; grška cerkev pravoslavna cerkev Grkov; vrtn. grška jelka parkovno iglasto drevo z vodoravnimi vejami, Abies cephalonica ♪
  9.      grtánec  -nca m (á) nar. goltanec: Soba se je napolnila s tleskanjem dlesni in goltanjem grtancev (Prežihov) ♪
  10.      grúča  -e ž (ú) 1. navadno s prilastkom neurejena, strnjena skupina: na dvorišču se zbirajo gruče vojakov; gosta gruča ljudi, otrok, ovc, drevja / ljudje so stali v gručah po cestah 2. redko gruda: tolči gruče na njivi ◊ čeb. zimska gruča v katero se stisnejo čebele pozimi zaradi ogrevanja; petr. gruča skupina kristalov ♪
  11.      grúčast  -a -o prid. (ú) podoben gruči: na nebu so bili gručasti oblaki / gručast kruh ♦ geogr. gručasta vas vas, pri kateri so hiše na kupu in razporejene brez reda ♪
  12.      grúčema  prisl. (ū) redko v gručah, skupinah: ljudje stojijo gručema ♪
  13.      grúčica  -e ž (ú) nav. ekspr. manjšalnica od gruča: gručica prijateljev / gručice prsti ♪
  14.      grúčiti se  -im se nedov. (ú ȗ) ekspr., redko zbirati se, kopičiti se: na nebu so se gručili temni oblaki; okrog njega se radi gručijo otroci ♪
  15.      grúda  -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude; trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa 2. star. zemlja, prst: rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala ● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina ◊ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži ♪
  16.      grúdast  -a -o prid. (ú) poln grud: grudasta pot; žene so bile sklonjene nad grudasto zemljo / grudast sladkor ki je v grudah ♦ geogr. grudasto gorovje gorovje, ki je glede na prvotno obliko zelo preoblikovano in po notranjih premikih razkosano na posamezne grude ♪
  17.      grúdav  -a -o prid. (ú) grudast: grudava zemlja / pot je bila strma in grudava ♪
  18.      grúden  -dna m (ú) star. december: bilo je drugega grudna / (meseca) grudna je mraz ♪
  19.      grúdi  -i ž mn. (ȗ) 1. knjiž. (ženske) prsi: grudi so se ji hitro dvigale; razgaljene grudi; pren. zemlja jih je priklenila na svoje grudi 2. ed., zastar. prsi, oprsje sploh: mož je sklonil glavo na grud ♪
  20.      grúdica  -e ž (ú) manjšalnica od gruda: grudica blata; grudica zemlje / grudica snega / mešati moramo tako dolgo, da je moka čisto brez grudic ♪
  21.      grúditi  -im nedov. (ú ȗ) star. gristi, glodati: gruditi prepečenec, skorjo kruha ∙ ekspr. začela ga je gruditi lakota postal je lačen; star. vest ga grudi ima neugoden duševni občutek zaradi zavesti krivde grúditi se 1. padati, klecati: noge so odpovedale, začel se je gruditi / grudil se je pod bremenom 2. zbirati se, kopičiti se: na nebu so se grudili črni oblaki ♪
  22.      grúj  -a m (ȗ) zool. jegulji podobna velika roparska morska riba, Conger conger ♪
  23.      grúliti  -im nedov., grulíla tudi grúlila (ú) 1. oglašati se z glasom grugru: v parku so grulile grlice; ruševec je grulil in pihal // ekspr. dajati gruljenju podobne glasove: v kotu je čepel otrok in grulil 2. ekspr. prijazno, dvorljivo govoriti: ves čas ji je nekaj grulil grulèč -éča -e: gruleči golobje ♪
  24.      grum  tudi groom -a [grúm] m (ȗ) v angleškem okolju služabnik, ki skrbi za konja in spremlja gospodarja pri jahanju: pred teraso sta poskakala s konj jezdec in njegov grum ♪
  25.      grùnt  grúnta m (ȕ ú) večje kmečko posestvo: kupiti, prodati grunt; grunt in bajta / priženil se je na grunt; je doma z grunta / cel grunt nekdaj posestvo, ki obsega približno 15-20 ha // pog. posestvo, kmetija: imajo velik grunt ● prevzeti grunt postati njegov gospodar ♪

   19.705 19.730 19.755 19.780 19.805 19.830 19.855 19.880 19.905 19.930  



Strežnik ZRC SAZU Pripombe Iskalnik: NEVA